Na predlagani sveženj je prišlo čez 1450 pripomb, nekatere so bile upoštevane, ministrstvo pa se nadeja, da bodo osnutki v vladni obravnavi že prihodnji mesec.

Pripombe vezane večinoma na opredelitev kmetijske dejavnosti

Sveženj kmetijske zakonodaje, ki je bil v javno obravnavo dan konec januarja in v začetku februarja, zajema sedem osnutkov zakonov in novel: zakone o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali in novele zakonov o kmetijskih zemljiščih, o gozdovih in o zaščiti živalih. Na osnutek krovnega zakona o kmetijstvu je ministrstvo v roku prejelo več kot 550 pripomb s strani 72 predlagateljev. Kot so pojasnili za STA, so bile pripombe med drugim vezane večinoma na opredelitev kmetijske dejavnosti, razvrstitev kmetijskih gospodarstev glede na standardni prihodek, ohranitev sveta za kmetijstvo in podeželje, poenostavljeno uveljavljanje višje sile, prenizek prag za letni dohodek in dopolnilne dejavnosti, novo evidenco o energiji v kmetijstvu.

Na ministrstvu so poudarili, da so nekatere predloge pozdravili že tekom javne razprave v okviru sestankov posvetovalne skupine. Tako so denimo posodobili cilje kmetijske politike in opredelili trajnostno kmetijstvo, vključili so družinsko kmetijo (gre za kmetijsko gospodarstvo, s katerim upravlja fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ni nosilec družinske kmetije), ohranili so svet za kmetijstvo in podeželje, ki pa se bo prenovil tako, da bo "omogočal ministru, da se posvetuje o ključnih vprašanjih z deležniki in strokovno jasnostjo".

Predlogi še ne pomenijo končne verzije zakona

Ministrstvo predlaga tudi ustanovitev sveta za znanje, inovacije in razvoj v kmetijstvu, podaljšalo je obdobje paše na planinah in prenovilo razvrstitev kmetijskih gospodarstev na mala, srednje velika in velika, pri čemer je kot glavni kriterij upoštevan standardni prihodek kmetijskega gospodarstva. V predlogu novele zakona o kmetijstvu je bila predvidena razvrstitev kmetij na samooskrbne, majhne, razvojne in tržne. Med drugim so v osnutek dodali tudi določbo, da se programski dokument skupne kmetijske politike (SKP) usklajuje z deležniki, prenovljeni sta tudi poglavji o sistemu znanja in inovacij v kmetijstvu AKIS in o podnebnih spremembah v kmetijstvu, med upravičence za ukrepe SKP pa so dodani čebelarji, četudi niso nosilci kmetijskega gospodarstva.

Prav tako ministrstvo pri opravljanju dopolnilnih dejavnosti predlaga dvig finančne meje, do katere lahko kmetje opravljajo tudi dopolnilne dejavnosti, v zbirke podatkov pa sta dodana register pridelovalcev industrijske konoplje in evidenca pridelka sadja. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da zgornji predlogi "še ne pomenijo končne verzije zakona," saj javni obravnavi sledi medresorsko usklajevanje. Na osnutek zakona o hrani je bilo v času javne obravnave podanih okoli 100 različnih pripomb in stališč. Ministrstvo je mnenja, predloge in pripombe upoštevalo delno ali v celoti, v skladu s strokovno presojo in z oziroma veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo, so pojasnili. Na osnutek zakona o varni hrani in krmi je bilo medtem zabeleženih 200 odzivov.

Upoštevali bodo čim več pripomb deležnikov

Vse pripombe niso bile vsebinske, temveč so se nekatere nanašale na zahteve po dodatnih pojasnilih glede vsebine zakona, določene pa so bile redakcijske narave. "Število odzivov je bilo veliko, ampak pričakovano, saj gre za področje varne hrane in krme. Varovanje zdravja ljudi je ena najpomembnejših družbenih nalog," so zapisali na ministrstvu. Do vseh pobud in predlogov se še niso opredelili, so pa napovedali, da bodo skušali upoštevati čim več pripomb deležnikov. A kot poudarjajo, je treba paziti, da zakon ne bo v neskladju z zakonodajo EU.

Na osnutek zakona o zdravju živali je ministrstvo prejelo pripombe več strokovnih organizacij in združenj, interesnih združenj in nevladnih organizacij s področja zaščite živali in kmetijstva. Glavne pripombe se nanašajo na strukturo zakona, ki pa je pogojena z nomotehničnimi pravili glede izvajanja uredb EU, so pojasnili. Dodali so, da so določene pripombe upoštevali. Na predlagano novelo zakona o kmetijskih zemljiščih je ministrstvo prejelo 195 pripomb. Največ se jih je nanašalo na odmero odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in agrofotovoltaike. Pri slednji je bilo po navedbah ministrstva med pripombodajalci veliko razhajanj, v kakšni meri omejiti ali celo razširiti dopustnost agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih.

Javnost se je odzvala tudi na osnutek novele zakona o gozdovih, in sicer je ministrstvo prejelo 34 komentarjev in 29 pisnih pripomb. "Glede na odziv strokovne in druge javnosti smo skušali čim več smiselnih pripomb vključiti v novelo zakona, zato v nadaljevanju predvidoma ne bo več večjih popravkov," so zapisali na ministrstvu. Na osnutek novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, je medtem prispelo 350 pripomb. Kot so izpostavili na kmetijskem resorju, so bili pripombe, predlogi in mnenja vsebinsko zelo raznoliki, pri čemer so različni deležniki in skupine deležnikov pogosto na nasprotnih bregovih. Ministrstvo je med pripombami med drugim upoštevalo tiste glede odgovornega lastništva in označevanja psov in mačk ter do neke mere predloge v poglavju o ravnanju z zapuščenimi živalmi. Del zakonodajnega paketa je že v fazi medresorskega usklajevanja, a na ministrstvu vseeno ne želijo ugibati o tem, kdaj bi bil lahko sprejet sveženj v celoti. So pa poudarili, da so si zastavili "ambiciozen cilj, da bodo zakoni v vladni obravnavi v maju".

STA