Država je že lani za vsaj dve dodatni leti podprla izvajanje letalske obrambe pred točo, ki jo na območju severovzhodne Slovenije že več let izvaja Letalski center Maribor. Pogodbo z izvajalcem za leto 2015 bodo predvidoma podpisali junija, na kmetijskem ministrstvu pa ocenjujejo, da bodo podobno kot lani za to namenili nekaj več kot 50.000 evrov.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v teku postopek javnega naročila za izbor izvajalca. “Če bo izvajalec pravočasno izpolnil vse pogoje, ob upoštevanju zakonskih rokov mirovanja po sami izbiri izvajalca, bi lahko bila pogodba podpisana v sredini junija,” so dodali.
Mariborski letalski center je v letu 2014 izvedel pet poletov posipanja oblakov s srebrovim jodidom.
Iz proračunskih sredstev so lani za potrebe delnega sofinanciranja aktivnosti za izvajanje letalske obrambe pred točo porabili 51.225 evrov, pri čemer so aktivnosti morale sofinancirati tudi lokalne skupnosti z branjenega območja.
Tako kot lani ministrstvo namreč proračunski denar pogojuje s tem, da je v izvajanje vključenih vsaj polovica občin iz omenjenega območja, ki morajo letno prispevati okoli 82.000 evrov. V zadnjih letih so občine pokazale zadostno zanimanje, a njihov interes upada.
Občinam uspelo zadostiti pogojem
Vodja izvajanja protitočne obrambe v mariborskem letalskem centru Darko Kralj je za STA povedal, da jim je kljub vsakoletnim težavam pri prepričevanju občin tudi letos uspelo zadostiti zahtevanim pogojem, zato pričakuje, da bo pogodba podpisana v kratkem.
“Z nekaterimi občinami ni težav, nekatere niso mogle potrditi prej, ker so šele sprejele proračun, je pa tudi nekaj takih, ki nikoli ne sodelujejo, čeprav spadajo med najbolj kmetijska in vinogradniška območja,” je dejal Kralj ter med slednjimi posebej izpostavil Ormož in Ljutomer. Lokalne skupnosti sicer prispevajo glede na svojo velikost, številke pa se gibljejo med 10.000 in nekaj sto evri.
Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi.
Samo v kmetijstvu so neurja s točo od leta 2003 do 2013 povzročila za več kot 100 milijonov evrov škode. V Sloveniji zato od leta 1999 izvajamo projekt poskusnega posipanja točonosnih oblakov, ki pa se je leta 2011 zaključil. Kljub temu je država tudi v naslednjih letih sofinancirala izvajanje aktivnosti.
STA