Tako energetski zakon kot evropska direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo nalagata, da mora biti operater distribucijskega omrežja neodvisen od interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije. Štiri elektrodistribucijska podjetja so še vedno lastniki družb za prodajo in proizvodnjo električne energije, zato formalnopravno ne morejo pridobiti koncesije. Danes nobeno od petih elektrodistribucijskih podjetij nima koncesije za opravljanje gospodarske javne službe, saj nobeno ne izpolnjuje evropskih in slovenskih zakonskih zahtev za to.

Deljeno na Elektro Slovenija vzhod in zahod

Po informacijah Dnevnika naj bi vlada načrtovala, da nobena od petih sedanjih družb ne bo koncesionarka. Ustanovili naj bi dve krovni podjetji. Po navedbah medija, sta to Elektro Slovenija vzhod s sedežem v Mariboru in Elektro Slovenija zahod s sedežem v Ljubljani. Omenjena podjetja naj bi delovala pod okriljem ali Elesa ali vlade. Morebitne deleže v tržnih in proizvodnih podjetjih, ki jih družbe do združitve še ne bi odprodale, bi izločili in prenesli na SDH. 

Da bi v SDH in vladi lahko naredili ta korak, pa morajo Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Gorenjska prodati deleže v podjetjih za proizvodnjo in za trgovanje z električno energijo, navaja medij. Elektrodistribucijska podjetja so v zadnjih letih začela dezinvestirati, a so vsa z izjemo Elektra Primorska še vedno lastniško udeležena v proizvodnih in prodajnih podjetjih.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo naj bi bili po neuradnih informacijah medija precej kritični do vodenja elektrodistribucijskih podjetij, saj se ta niso dovolj modernizirala in razvijala električnega omrežja. Na ministrstvu naj bi si z organizacijskimi spremembami želeli pospešiti modernizacijo.

Ključna ovira pri tem preoblikovanju pa ostajajo manjšinski lastniki vseh naštetih podjetij; država obvladuje le slabih 80 odstotkov njihovih delnic v petih elektropodjetjih. Poskus rešitve te težave s strani SDH in finančnega ministrstva lani ni bil uspešen, saj so se v SDH konec lanskega leta odločili, da ne bodo odkupili deležev malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij, saj se je s cenovnimi pogoji, ki jih je določil SDH, strinjalo premalo malih delničarjev. Z nakupi zgolj teh deležev SDH ne bi mogel doseči načrtovanih upravljalskih ciljev. Cenovni pogoji večine malih delničarjev so bili medtem za državo nesprejemljivi, še navaja medij.