Uporaba avtomatskega defibrilatorja je preprosta, a jih laiki, kot kaže, ne znajo pravilno uporabiti. Na Radiu Maribor si izvedli anketo med svojimi poslušalci in ugotovili slednje: “Sem kar v dvomih, ne vem…. Navodila so notri, se odpre in mislim, da bi znala uporabljati…. Niti ne bi, ker po navadi te grejo potem tožit v Sloveniji, če si kakšno napako naredil…… Znanje prve pomoči je še iz časa, ko smo delali izpit za avto. Enkrat vmes smo ga sicer še službeno obnovili, ampak bom si upal priznati, da znanje kar peša.”
Aparati so nedostopni ali ne delujejo
Prvi, ki posredujejo so v praksi ponavadi člani prostovoljnih gasilskih društev. Radio Maribor poroča, da imajo ti v glavnem svoje aparate, število tistih, ki so dostopni širši javnosti pa zaradi je pomanjkljivih evidenc neznano. Za omenjen medij za prvi posredovalec Boštjan Čavničar povedal: “Seveda, želeli bi si, da bi bilo to urejeno na nivoju države. Da bi vsak, ki bi kupil avtomatski defibrilator – da bi bilo z zakonodajo zapisano – da se vpiše v evidenco in da je potem to javno dostopno, da se vidi, kje so.”
V pogovoru je Čavničar izpostavil tudi, da so aparati večkrat nedostopni, ker so nameščeni v ustanovah, ki po koncu delovnega časa preprosto zaklenejo vrata. Petina defibrilatorjev naj ne bi delovala zaradi nepravilne namestitve in slabega vzdrževanja: “Vsaka baterija ima neko življenjsko dobo. Defibrilatorji, ki so nameščeni zunaj stavb, bi morali imeti pravilne omarice, se pravi, ogrevano/hladilno omarico, da se vzdržuje baterija in ravno v tem je največkrat težava,” je za Radio Maribor povedal Čavničar. Najpomembnejše pri defibrilatorjih pa je seveda znanje za uporabo, zato je smiselno pogosto obnavljanje znanja iz temeljnih postopkov oživljanja.
