Mladi danes delo razumejo precej drugače kot prejšnje generacije, saj si želijo predvsem več svobode, smisla in ravnotežja med delom in prostim časom. Fleksibilnost zanje ne pomeni zgolj prilagodljive ure prihoda in odhoda iz službe, temveč možnost, da si delo organizirajo po svoje ... Da lahko ob lepem vremenu preživijo dan v naravi in delajo zvečer ali pa več mesecev intenzivno delajo, nato pa potujejo. Takšen način življenja je za številne pomembnejši od klasične službe z natančno določenim urnikom, za Slo24.si razlaga dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa in strokovnjakinja za mlade in trg dela.
Tudi, če si želijo stabilnosti, jo težko dobijo
Rezultati ankete e-Študentskega Servisa sicer kažejo, da si več kot polovica mladih še vedno želi pogodbo za nedoločen čas in klasičen petdnevni delovni teden. Stabilnost pa v prvem letu zaposlitve pogosto ni dosegljiva, saj večina mladih najprej dobi zaposlitev za določen čas. Zaradi pomanjkanja kadrov imajo mladi sicer na trgu dela več izbire in pogajalske moči.
Generacija Z visoko ceni transparentnost, sodelovanje, možnost napredovanja in hitro povratno informacijo. Zvestoba enemu delodajalcu jim ni ključna, raje iščejo priložnosti za razvoj in učenje. Odraščajo v času negotovosti, kriz in tehnoloških sprememb, zato razumejo pomen prilagodljivosti. Sodobni trg dela se hitro spreminja, številni poklici izginjajo ali se preoblikujejo, kar mlade spodbuja, da iščejo raznolike izkušnje in ohranjajo odprte možnosti.
Več lahko preberete na Slo24.si.
Strokovnjaki mladim svetujejo, naj že med šolanjem preizkusijo različna dela, prakse in projekte, saj tako gradijo svojo zaposljivost, mrežo poznanstev in kompetence. Študentsko delo pogosto deluje kot most do redne zaposlitve, sak se kar 62 odstotkov mladih kasneje zaposli pri enem od svojih prejšnjih študentskih delodajalcev. Tako lažje in bolj samozavestno vstopijo na trg dela ter ohranijo ravnotežje med svobodo in varnostjo.
