Obrambno in varnostno politiko je treba razširiti, je na novinarski konferenci poudaril predsednik vlade Robert Golob. Vlagali bodo v projekte tako imenovane dvojne rabe in krepili sile vojske. Poudaril je, da zaradi dviga obrambnih sredstev niso predvideni nobeni rezi v proračun, morebitne dodatne stroške bodo financirali z zadolževanjem.

Golob: Financiranje skozi dodatno zadolževanje

Obramba je bistveno več kot samo vojska, je danes ponovil premier Golob. V to sodijo tudi številne investicije v večnamenske objekte, torej tako imenovano dvojno rabo, med drugim na področju infrastrukture, izgradnje novih bolnišničnih zmogljivosti in kibernetske varnosti. "Vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja, ampak predvsem s tem, da v sistem obrambe, varnosti in odpornosti vključi čim več ljudi," je dejal Golob.

Golob je poudaril, da je naloga vlade obrambni načrt izvesti čim bolj racionalno. "Iz tega naslova se ne predvideva nobenih rezov ne v letošnji proračun ne v zatečene socialne pravice ali katerekoli druge pravice v prihodnosti, temveč bomo eventualne dodatne stroške, če oziroma ko bodo nastali, financirali skozi dodatno zadolževanje," je dejal Golob.

Spomnil je, da je zato vlada prejšnji teden v Bruselj poslalo zahtevo za uveljavitev tako imenovane odstopne klavzule pri zadolževanju, ki jo bodo v ta namen, če oziroma ko bo treba, uporabili.

Skrb o rezu v obstoječe načrte financiranja odveč

Kot je pri tem dodal minister za finance Klemen Boštjančič, bi nacionalna odstopna klavzula v naslednjih štirih letih omogočala povečanje obrambnih odhodkov, ki bi presegli fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

Minister Boštjančič je poudaril, da je skrb glede tega, ali bo treba rezati v obstoječe načrte financiranja ali bo država potrebovala dodatna sredstva, odveč. "Tudi o rebalansu proračuna za letošnje leto iz enakega razloga ne razmišljamo," je dejal.

Pojem varnosti je širok in ne predstavlja zgolj ozkega segmenta oboroževanja, zato bodo maksimalno sledili učinkoviti in smiselni uporabi tovrstne definicije. Dvig obrambnih sredstev po besedah ministra "ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, opredelili kot obrambne izdatke".

Država mora biti glede na geostrateške premike ustrezno opremljena

Minister za obrambo Borut Sajovic je poudaril, da mora biti država glede na geostrateške premike ustrezno opremljena. "Ravno zato, da gremo korak s časom, v korak z geostrateškimi premiki in novimi dejstvi, se seveda krepimo," je dejal Sajovic.

Vlada bo za obrambno in varnostno politiko do konca leta namenila dva odstotka BDP namesto do leta 2030, kot predvidevajo veljavni načrti. Slovenija je lani obrambnim izdatkom namenila 1,35 odstotka BDP oziroma 905 milijona evrov.

Dlje čase se sicer vrstijo pozivi, naj članice Nata za obrambo namenijo več denarja. Tako je generalni sekretar Nata Mark Rutte na začetku leta ocenil, da bodo članice za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP letno. To je dejal v luči pozivov predsednika ZDA Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo.

STA