Na Hrvaškem so na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski odkrili aviarno influenco podtipa H5N8. Glede na znake, ki so se pojavili pri živalih, predvidevajo, da gre za visoko patogeni podtip, ki se od oktobra pojavlja v Evropi. Bolezen je bila do sedaj potrjena pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu na Nizozemskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Danskem, v Franciji in na Švedskem.
Pojavlja se tako na komercialnih kot nekomercialnih gospodarstvih. Pri prostoživečih pticah je bil visoko patogeni podtip H5N8 potrjen na Nizozemskem, v Nemčiji, na Irskem in na Danskem. Poleg tega je bil v Nemčiji pri prostoživečih pticah potrjen tudi visoko patogeni podtip H5N5, na Nizozemskem pa H5N1. Nobeden od ugotovljenih podtipov ne predstavlja nevarnosti za ljudi.
Virus lahko širi tudi človek
Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastilom. Virus lahko širi tudi človek, in sicer s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Ker je ob pojavu ptičje gripe nujno pokončanje in neškodljivo uničenje vse perutnine na okuženem gospodarstvu, pa tudi prepoved trgovanja s perutnino, mesom in proizvodi, rejcem svetujejo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov.
Če opazite spremembe pri živalih, obvestite veterinarja
Gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem naj se izvaja tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezen način ali, da se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito. Vodna zajetja na prostem naj preprečujejo dostop divjim vodnim pticam. “Če vodnega zajetja ne morete zavarovati pred divjimi pticami, potem je potrebna obdelava vode pred napajanjem rejne perutnine,” so navedli.
Pri oskrbi perutnine z vodo s površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop tudi divje vodne ptice, je treba vodo pred uporabo obdelati. Poleg tega pa naj rejci omejijo tudi stike oseb s perutnino. “Spremljajte stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb, kot so pogini, padec nesnosti, neješčnost in spremembe v obnašanju živali, o tem čim prej obvestite veterinarja,” so dodali.