Sprememba pravilnika o pooblastilih za obdelavo podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih je zobozdravnikom omogočila večji dostop do podatkov, med drugim do internističnih izvidov. Vse podatke sicer vidi le pacient sam in izbrani tim družinske medicine. Z novim zakonom o digitalizaciji zdravstva se na tem področju obeta še več sprememb.

Centralni register podatkov o pacientu zgrajen iz treh delov

Centralni register podatkov o pacientu (CRPP) je enotni sistem za zbiranje in izmenjavo zdravstvenih podatkov o pacientih. Zgrajen je iz treh delov. Prvi del vsebuje administrativne in demografske podatke o bolniku, ki se večinoma prenašajo iz centralnega registra prebivalstva, podatke o izbranih osebnih zdravnikih in zavarovanju ter kontaktne podatke, ki jih pacient lahko vnaša tudi sam preko portala zVEM, je za STA dejala Katarina Kralj z direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje.

Drugi del sestavljajo strukturirani podatki. Gre za povzetek podatkov o pacientu, kot so kronične bolezni, zdravila, ki jih jemlje, morebitne alergije. "Povzetek je namenjen temu, da zdravnik, ki pacienta še ni obravnaval, na hitro dobi vpogled v njegovo zdravstveno stanje," je pojasnila Kralj.

Tretji del pa so podatki posameznih zdravstvenih obravnav v obliki dokumentov. Večinoma so to različni izvidi, laboratorijski rezultati, odpustna pisma iz bolnišnic, osebne kartice zdravil, napotnice in delovni nalogi.

Vsi bi morali biti vključeni že do februarja

Na ministrstvu trenutno potekajo številni projekti digitalizacije zdravstva, sofinancirani iz slada za okrevanje in odpornost, s katerimi bodo v CRPP zagotovili več strukturiranih podatkov. Projekt eKarton bo denimo razširil podatke v CRPP s podatki družinske medicine, pediatrije, ginekologije, diabetologije in patronažnega varstva. V portalu za paciente zVEM pa uvajajo komunikacijo med zdravstvenim domom in pacientom. Načrtujejo, da bodo vsi vključeni najpozneje do februarja 2026.

Ideja je, da bi vse podatke vpisali strukturirano, da jih tako lahko obdelujejo. Tako bi lahko na primer ob za zdravje neugodnih laboratorijskih rezultatih pacienta "sprožili alarm", je navedla Kralj.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo v skladu z zakonom izvid ali laboratorijski rezultat v CRPP poslati takoj, ko ga pregleda in potrdi ali podpiše tisti, ki je zanj odgovoren. Maja letos pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) začel vezati plačilo nekaterih zdravstvenih storitev na predhodno posredovan izvid v centralni register, kar je povečalo število posredovanih izvidov v sistem. Izdajo izvidov in vnos v register sicer nadzoruje zdravstveni inšpektorat.

Vsi podatki dostopni pacientu in timu družinske medicine

Pacient ima preko portala za paciente zVEM dostop do vseh svojih podatkov in dokumentov. Za nekatere mikrobiološke, histopatološke in laboratorijske izvide pa velja 30-dnevni rok, ko vsebina dokumentov pacientu na zVEM ni vidna. V tem času lahko izvid vidi le pri zdravniku, po 30 dneh pa je viden tudi v portalu zVEM. "Gre za izvide, ki bi pri pacientu lahko povzročili veliko stisko, če bi jih interpretiral sam ali s pomočjo spleta, zato želimo omogočiti zadosti časa, da mu jih ustrezno pojasni zdravnik," je dodala Kralj.

Zdravstveni delavci pa imajo različne dostope do podatkov posameznega pacienta, določa jih pravilnik o pooblastilih za obdelavo podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih. Vse podatke o pacientu vidi njegov osebni zdravnik in pediater. Od lani lahko sicer do podatkov dostopajo vsi člani zdravstvenega tima, torej zdravnik, medicinska sestra in ostali sodelavci v timu.

"Dostop do podatkov pacienta se izvaja za namen zdravljenja, zato se pri tem upoštevajo odločitve pacienta, ki želi, da ga nekdo obravnava. Torej ko izbere osebnega zdravnika, ko se naroči ali vpiše na čakalni seznam pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali ko se naroči z delovnim nalogom za fizioterapijo. Ta tim ima potem dostop do njegovih dokumentov," je dejala Kralj.

Dostop do podatkov imajo tudi šolski zdravniki za posamezne razrede šol, ki jih pokrivajo. Imeli jih bodo tudi zaposleni v patronažnem varstvu za svoj patronažni rajon. Ti se sicer trenutno še vzpostavljajo. Do skoraj vseh podatkov lahko v času, ko paciente obravnavajo, dostopajo tudi zaposleni v nujni medicinski pomoči in dispečerstvu. Najbolj pa so omejeni dostopi do podatkov o duševnem zdravju, iz dejavnosti ginekologije in klinične genetike.

Sprememba pravilnika omogočila večji dostop zobozdravnikom

Avgustovska sprememba pravilnika je tudi zobozdravnikom omogočila večji dostop do podatkov. Kralj je pojasnila, da so s spremembo sledili mnenju razširjenega strokovnega kolegija za zobozdravstvo, ki je sprejel sklep, da zobozdravniki potrebujejo tudi vpogled do dokumentacije o sistemskih boleznih pacientov, ki vplivajo na ustno zdravje. Zobozdravstvo so tako uvrstili med druge zdravstvene dejavnosti, ki ima omejen dostop do podatkov s področja ginekologije, duševnega zdravja in klinične genetike.

"Obstajajo tudi dodatna pravila dostopa. Do dokumentov ima vedno dostop njihov avtor, torej zdravnik, ki je izvid napisal, dokler dela pri istem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Dokumente, ki so nastali na podlagi napotnice, pa lahko vidi tudi tisti, ki je izdal napotnico," je dodala Kralj.

Dostop do več podatkov lahko zdravstvenemu timu s privolitvijo za vpogled v dokumentacijo začasno poda tudi pacient. Do CRPP imajo v času odločanja o pravicah (npr. bolniški odsotnosti) največ za 30 dni dostop tudi imenovani zdravniki na ZZZS in NIJZ, ki skrbi za podatke in vzdržuje sistem.

Pravica vpogleda v podatke le v času zdravstvene obravnave

Kralj je opozorila, da imajo zdravstveni delavci pravico dostopati do dokumentacije pacienta le takrat, ko izvajajo zdravstveno obravnavo istega pacienta. "Da ima nekdo tehnično omogočen dostop, še ne pomeni, da je upravičen, da pogleda vse izvide," je dodala.

Vsi vpogledi v CRPP se namreč beležijo, dostop do revizijske sledi pa ima na portalu zVEM tudi pacient. "Pacient lahko sam pogleda, kateri izvajalec zdravstvene dejavnosti je dostopal do katerega dokumenta, ne vidi pa, kateri zdravstveni delavec je dostopal," je pojasnila. Te funkcije sicer ne vsebuje mobilna aplikacija, ampak le spletni portal.

To lahko storite, če opazite, da je nekdo neupravičeno dostopal do podatkov

V kolikor pacient opazi, da je zdravstveni zavod neupravičeno dostopal do njegovih podatkov, lahko sproži postopek pri informacijskem pooblaščencu.

Na MZ do sedaj še niso bili seznanjeni s primerom nepooblaščenega vpogleda v CRPP, je pa do tega že prišlo znotraj lokalnega sistema zdravstvene ustanove.

Dostop do CRPP je sicer zdravstvenim delavcem omogočen le znotraj varnega zdravstvenega omrežja zNET in s kvalificiranimi potrdili. Po besedah Kralj NIJZ izvaja veliko ukrepov, da so podatki dobro zavarovani tudi z vidika kibernetske varnosti.

Dostop do podatkov tudi pacientovim pooblaščencem

Na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva je dostop do podatkov v CRPP preko zVEM omogočen tudi staršem (do dopolnjenega 15. leta otroka) in skrbnikom oseb, ki jih določi sodišče.

Pacient lahko zVEM pooblastilo odda osebno na katerikoli izpostavi ali območni enoti ZZZS, na območnih enotah NIJZ ali po pošti z overjenim podpisom na NIJZ. Oktobra bodo zVEM pooblastila začeli sprejemati tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, zato bo njegova oddaja za pacienta še lažja.

Po predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva bi se Centralni register podatkov o pacientih preimenoval v Centralni elektronski zdravstveni zapis (CeZZ).

STA