V sodobnem šolskem prostoru domača naloga vse bolj postaja predmet razprav med učitelji, starši in učenci. Čeprav je njen osnovni namen, utrjevanje učne snovi in spodbujanje samostojnega mišljenja, jasen, se zdi, da jo mnogi učenci danes dojemajo kot nepotrebno breme. Pogosto jo opravijo površno ali pa je sploh ne oddajo. Opažanja iz prakse, ki jih je z nami delila učiteljica z ene izmed celjskih osnovnih šol, kažejo, da je domača naloga učencem vse manj pomembna in v njej vidijo bolj "naDlogo" kot pa priložnost za ponovitev in poglabljanje znanja.

Domača naloga kot del učnega procesa, ne kot dodatno delo

Zakaj prihaja do takšnega odnosa? Del odgovora je gotovo v spreminjajoči se dinamiki vsakdanjega življenja. Učenci so (pre)obremenjeni s številnimi dejavnostmi, njihova pozornost je pogosto razpršena, pomemben dejavnik pa je tudi vpliv sodobnih tehnologij. Vendar pa se ob vsem tem postavlja vprašanje, kako bi lahko domačo nalogo učencem predstavili kot nekaj, kar jim je v pomoč, in ne kot neko nepotrebno obveznost.

"Naloge bi morali sprejeti kot del učnega procesa in ne kot dodatno delo, delovati bi morale motivacijsko."

Sprememba odnosa do domače naloge se mora začeti pri odraslih, predvsem učiteljih in starših, saj imajo oni namreč ključno vlogo pri oblikovanju otrokovega mišljenja. Učitelji morajo pri nalogah poskrbeti za to, da niso zgolj rutinske, temveč da vključujejo elemente ustvarjalnosti, raziskovanja in samostojnega razmišljanja. Naloge morajo delovati motivacijsko, torej kot izziv, ne pa kot kazen ali dodatna obveza. Smiselno je, da jo v šoli nato skupaj z učiteljem tudi pregledajo in popravijo morebitne napake, da od tega učenci kaj odnesejo.

Težave pri razporejanju časa

Starši imajo prav tako pomembno nalogo – spodbujanje pozitivnega odnosa do učenja in postavljanje realnih pričakovanj pri svojih otrocih. Namesto pritiska morajo otrokom, predvsem mlajšim, nuditi podporo, pomoč pri organizaciji časa in predvsem zgled, da je trud nekaj, kar se dolgoročno izplača. Učitelji opažajo, da marsikateremu otroku časovna razporeditev predstavlja težavo, kar je morda tudi eden od razlogov, zakaj domačih nalog ne opravljajo ali pa jih opravijo površno.

Tukaj se poraja tudi vprašanje, v kolikšni meri je količina domače naloge, ki jo učitelji naložijo učencem, smiselna ali primerna. Na splošno lahko rečemo, da je obseg nalog močno odvisen od predmeta in učnega načrta, pa tudi od učiteljevega pristopa, pričakovanj ter stopnje zahtevnosti snovi, ki jo obravnavajo.   

V šolski starosti otroci še razvijajo svoje organizacijske sposobnosti, zato jih je treba pri tem voditi. Pomembno je, da jim poleg šolskega dela ostane čas tudi za druge dejavnosti (šport, druženje, hobiji), saj celosten razvoj posameznika temelji na ravnovesju med obveznostmi in prostim časom.

Bodo učenci še sami opravljali naloge, ali bo namesto njih to počela UI?

S hitrim razvojem umetne inteligence se v izobraževanju odpira novo vprašanje – vpliv umetne inteligence (UI) na opravljanje domačih nalog. V preteklosti je bil pogost pojav, da so učenci pred začetkom pouka "na hitro" prepisovali naloge od sošolcev, ali bo to sedaj nadomestila umetna inteligenca, ki lahko naloge rešuje kar namesto njih?

Učitelji zaenkrat še ne opažajo, da bi učenci množično posegali po tovrstnih orodjih, a razvoj nakazuje, da je to samo vprašanje časa. "Menim, da so domače naloge, opravljene s pomočjo učbenika oziroma druge literature veliko bolj kakovostne. Učenec na ta način dobi več kreativnosti in kritičnega mišljenja. Mislim, da bo umetna inteligenca negativno vplivala na otrokov razvoj in kvaliteto znanja," je dodala učiteljica. Tu se torej ponovno postavlja izziv za učitelje in starše: kako otrokom predstaviti, da je lastno razmišljanje, četudi z napakami, vrednejše od popolnega, a avtomatsko generiranega odgovora.

Če bodo učenci domače naloge prepuščali umetni inteligenci, ne bodo le izgubljali možnosti za utrjevanje znanja, temveč tudi postopoma razvijali odvisnost od tehnologije, ki dolgoročno lahko škoduje njihovemu intelektualnemu razvoju. Domača naloga je še vedno pomemben del učnega procesa, saj njena vrednost ni le v utrjevanju znanja, temveč tudi v oblikovanju delovnih navad, samostojnosti in odgovornosti. Da bi učenci spremenili svoje dojemanje domačih nalog, pa je potreben skupen pristop – sodelovanje učiteljev, staršev in tudi otrok samih.