Kot smo poročali, je pred kratkim na Ptuju prišlo do več primerov medvrstniškega nasilja, ki so v javnosti sprožili veliko zaskrbljenost. Na družbenih omrežjih se je pojavilo več posnetkov, na katerih skupina mladih fizično obračunava z vrstnikom.

Sprožena je bila širša razprava o nasilju med mladimi in vlogi družbenih omrežij pri širjenju takšnih vsebin, v zvezi s tem pa se pojavlja pomembno pravno vprašanje – odgovornost mladoletnikov, mlajših od 14 let, pri storitvi kaznivega dejanja.

»Nižanje starosti kazenske odgovornosti ni pravi odgovor.«

Ministrstvo za pravosodje smo povprašali o uvedbi morebitnih posebnih prevzgojnih postopkov za mladoletnike, ki še niso kazensko odgovorni, in o morebitnem nižanju starostne meje za kazensko odgovornost. Odgovorili so nam, da reševanje tako širokega problema ni v rokah zgolj enega ministrstva, poleg tega pa so njihove pristojnosti omejene na kaznovalno področje, se pravi področje prekrškov in kaznivih dejanj.

Kakor navajajo v odgovoru, je najpogostejša najnižja starost za kazensko odgovornost na mednarodni ravni 14 let. Med države s takšno zakonsko ureditvijo poleg Slovenije spadajo tudi Avstrija, Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Italija, Latvija, Madžarska, Nemčija, Romunija, Slovaška in Španija. Najnižja določena starost za kazensko odgovornost, 10 let, je v Švici, Združenem kraljestvu-Angliji, Walesu in Severni Irski, najvišja pa na Poljskem, in sicer 17 let.

»Razvojni in nevroznanstveni dokazi kažejo, da se možgani mladostnika razvijajo tudi po najstniškem obdobju in v zgodnji odrasli dobi, kar vpliva na nekatere vrste odločanja. Zato se države pogodbenice spodbuja, da določijo višjo najnižjo starost, na primer 15 ali 16 let,« je bilo ugotovljeno v okviru analize stanja na področju mladoletniške kriminalitete v Republiki Sloveniji, ki so jo pripravili strokovnjaki Sveta Evrope v okviru projekta »Izboljšanje mladoletniškega kazenskopravnega sistema«. Na podlagi ugotovitev priporočajo, da se določena meja kazenske odgovornosti ohrani.

Z ministrstva pojasnjujejo, da nižanje starosti kazenske odgovornosti ni pravi odgovor, saj ne more zadovoljivo rešiti problema pojavljanja čedalje bolj nasilnega vedenja pri čedalje mlajših otrocih. Potrebno bi bilo zagotoviti ustrezno ukrepanje zunaj kaznovalnega prava, saj so pravni postopki, ki urejajo obravnavo otrok, ki še niso dosegli starosti za kazensko odgovornost, že urejeni.

Kaj se zgodi z mladoletnim kršilcem zakonodaje?

Ko policija ugotovi, da je kaznivo dejanje bilo izvršeno s strani otroka, mlajšega od 14 let, mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Ta po preučitvi okoliščin na strani otroka in njegove družine družinskemu sodišču predlaga odreditev ukrepa za varstvo koristi otroka. Pod možne ukrepe spadajo začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

V okviru slednjih se izdela načrt pomoči družini in otroku, ki lahko vključuje program družinske terapije, psihiatrično zdravljenje, zdravljenje odvisnosti od alkohola ali nedovoljenih drog ter druge zdravstvene, izobraževalne in psihosocialne programe. Možni ukrepi, ki jih lahko uvedejo, so omejitev starševske skrbi, odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju, omejitev ali odvzem pravice do stikov, odvzem otroka staršem in namestitev otroka v zavod in odvzem starševske skrbi.

Ali bi morali biti starši kazensko odgovorni za nasilna dejanja mladoletnih otrok?

Ministrstvo za pravosodje o predlogu uvedbe kazenske odgovornosti staršev za nasilna ravnanja mladoletnikov meni, da kazenska odgovornost staršev ne more biti objektivna. »Ni mogoče kaznovati staršev že zgolj zato, ker je njihov otrok storil kaznivo dejanje, temveč je treba dokazati, da je kaznivo dejanje, ki ga je storil njihov otrok, posledica njihovega zanemarjanja svojih starševskih dolžnosti,« dodajajo.

Ukrepi ministrstva

Ministrstvo za pravosodje si prizadeva za sodelovalni pristop na tem področju, ki bi medsebojno povezal različne resorje in stroke ter posledično ponujal temeljitejše rešitve. V sodelovanju z drugimi resorji je tako pripravilo izhodišča za ustanovitev Centra za mladoletnike, ki bo zagotavljal, da se izdela celovita ocena stanja mladoletnika, ki bi kršil zakonodajo, ter predlagal program obravnave.

Na očitke strokovnjakov, da se že vrsto let ponavljajo iste razprave brez konkretnih rešitev, Ministrstvo za pravosodje odgovarja, da so v zadnjih letih bili narejeni pomembni premiki k uresničevanju konkretnih rešitev. Prav tako je v javni razpravi predlog Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki predlaga rešitve v smeri celovitejše, multidisciplinarne obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.

»Zgolj ustvarjanje novih in novih kaznivih dejanj, ki pa jih v praksi nihče ne preganja, ne bo doprineslo k reševanju problematike.«

Na predlog Ministrstva za pravosodje trenutno potekajo aktivnosti za zagotovitev ustreznih usposabljanj, ki bodo namenjena vsem strokovnjakom, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov, da bodo seznanjeni z možnostmi, ki jih nudi veljavna zakonodaja in pristojnostmi vsake izmed služb na tem področju, kar bo prispevalo k izboljšanju medsebojnega sodelovanja.