Po odločitvi vlade in ministra za delo Luke Mesca o 16-odstotnem dvigu minimalne plače na tisoč evrov neto so se oglasila delodajalska združenja in številna podjetja, ki opozarjajo na resne posledice za gospodarstvo. Na GZS in ZDS poudarjajo, da ne gre le za socialni ukrep, temveč za poseg, ki vpliva na poslovne modele, investicije, zaposlovanje in celotno plačno strukturo. Kritični so tudi do tega, da je bil dvig izpeljan prek dodatnih obremenitev podjetij in ne z davčnimi razbremenitvami dela.
Nižja dobičkonosnost, zmanjšanje investicij, krčenje drugih stroškov ...
Podjetja opozarjajo na t. i. kaskadni učinek, saj dvig minimalne plače ne vpliva le na najnižje plače, temveč pritisne tudi na višje plačilne razrede, da se ohranijo plačna razmerja. To po ocenah pomeni več kot 10-odstotno rast celotne mase plač, česar marsikatero podjetje ne more pokriti z običajnimi prilagoditvami.
Posledice so lahko nižja dobičkonosnost, zmanjšanje investicij ali krčenje drugih stroškov, ponekod pa tudi zapiranje poslovnih enot, piše Forbes Slovenija.
Dvig bodo na koncu plačevali potrošniki
V trgovinski panogi, kjer je delež zaposlenih z nizkimi plačami visok, pričakujejo dodatne pritiske na cene. Trgovci opozarjajo, da bodo višje stroške dela v cene poskušali prenesti tudi dobavitelji, kar lahko zmanjša konkurenčnost slovenskih izdelkov.
“Gre za absolutno nesprejemljivo višino, ki je ni mogoče prenesti v cene,” je o 16-odstotnem dvigu minimalne plače za Forbes Slovenija povedal dejal direktor vipavskega podjetja Fama Aleksander Lemut. Uprava podjetja bo analizirala, ali in kako je možno leto zaključiti brez izgube. Nesporno pa je, da brez zapiranja ne bo šlo.
Tako nekatera podjetja, kot je Fama, že napovedujejo zapiranje manjših podeželskih prodajaln, saj bodo te po novem poslovale z izgubo
Ob tem opozarja, da dvig prihaja v času, ko se okoliščine v trgovski panogi zaostrujejo zaradi padca realne maloprodaje v Sloveniji. Verjame, da bodo dvig na koncu plačali potrošniki, prek višjih cen domačih izdelkov in storitev.
Veliko breme tudi za javne finance
Hkrati dvig pomeni dodatno breme za javne finance; ministrstvo za finance ocenjuje, da bi se odhodki povečali za približno 0,3 odstotka BDP, sredstva pa bo treba zagotoviti s prerazporeditvami, kar lahko posredno vpliva tudi na podjetja, še piše Forbes Slovenija.
