Obeta se vrnitev izkušenega politika Karla Erjavca, teren tipa tudi predsednik DS Marko Lotrič. V zraku so še vedno ugibanja o načrtih Anžeta Logarja, medtem ko bodo v SLS poskušali najti pot do konsolidacije sicer v preteklosti močne stranke.

Volivci, ki v politični ponudbi ne najdejo stranke zase, nagovarjajo Erjavca

V projekt ustanovitve nove stranke se bo, kot kaže, spustil prekaljeni politični maček Karl Erjavec. Kot je dejal za STA, ga namreč del gospodarstva in del volivcev, ki v aktualni politični ponudbi ne najde stranke zase, nagovarja, naj se vrne v politiko. Na to je pripravljen, če bo okoli sebe uspel zbrati dovolj somišljenikov, izkušenih politikov, tudi nekdanjih funkcionarjev, ki so se s svojim strokovnim delom že izkazali in ki se bodo pripravljeni aktivirati skupaj z njim. "Sam se tega projekta ne grem, ne želim si stranke Karla Erjavca," pojasnjuje.

Ožjo ekipo je sicer že uspel oblikovati, zatrjuje. O imenih ne govori, napoveduje pa, da bi več lahko povedali septembra. Novembra načrtujejo razpravo o aktualnih izzivih, Zbor za prihodnost Slovenije. Za začetek prihodnjega leta pa Erjavec napoveduje ustanovitev nove sredinske stranke, ki bo uresničevala načela in cilje Evropske demokratske stranke (EDP), ki je del evropskih liberalcev in katere podpredsednik je še vedno. "Te vrednote so med drugim socialna država, neodvisnost strokovnih institucij, in medijev, demokracija, pretežno javno zdravstvo in razbremenitev gospodarstva," je pojasnil Erjavec.

Cilj stranke, če bo ustanovljena, bo nastop na naslednjih državnozborskih volitvah. "In vstop v parlament z dovolj veliko poslansko skupino, da bomo imeli težo". Potencial za uspeh vidi "v neopredeljenih volivcih, tistih, ki na vsakih volitvah upe polagajo v nove obraze, a so na koncu razočarani, in v tistih, ki siti razkolov iščejo neko zmerno sredinsko stranko".

Z ambicijami na političnem parketu tudi predsednik državnega sveta Lotrič

Na političnem parketu pa se želi, kot kaže, bolj aktivirati tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Kot je navedel za STA, zadnje leto veliko razmišlja o razvojnih temah in dolgoročni viziji Slovenije, saj meni, da se je treba odzvati na "politično enoumje v naši državi in posege v demokracijo".

"Okrog sebe sem zbral skupino somišljenikov. Gre za moje dolgoletne kolege iz gospodarstva, župane in strokovnjake s posameznih področij," pravi, a konkretnih imen tudi on še ne želi razkrivati. Njihova prioriteta je za zdaj oblikovanje ključnih ukrepov na posameznih razvojnih področjih, kot so gospodarstvo, trg dela, finance in davki, razvoj in regionalna politika, energetika in promet, kmetijstvo in okolje, zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, kultura in šport ter notranje zadeve in obramba.

O nadaljnjih aktivnostih se bodo v okviru iniciative odločali jeseni, je dodal Lotrič. Po njegovih besedah si posebnega imena niso izbrali, za zdaj se tudi še niso pogovarjali o ustanovitvi politične stranke, imajo pa "skupno vizijo in vrednote".

O Logarjevih nadaljnjih korakih še vedno zgolj ugibanja

Medtem pa še vedno ostajajo nejasni nadaljnji politični koraki poslanca SDS Anžeta Logarja in njegove Platforme sodelovanja. Logar sicer načrtov za politično jesen ne razkriva, je pa na parlamentarnih hodnikih slišati ugibanja, ali bi lahko slabi dve leti pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, če bodo te redne, potegnil kakšno odločnejšo potezo in se odločil za izstop iz poslanske skupine SDS in ustanovitev lastne stranke.

Platforma sodelovanja, katere predsednik je, je sicer pred slabima dvema mesecema zabeležila prvo leto svojega delovanja. V zadnjih mesecih je Logar skupaj z nekaterimi člani platforme, med drugim po večini s svojo poslansko kolegico Evo Irgl, na terenu aktiven z regijskimi obiski po Sloveniji. Upravni odbor društva pa je maja potrdil tudi načrt o oblikovanju 12 odborov strokovnega sveta, ki bi do konca leta pripravil program in nabor konkretnih rešitev za "uspešno Slovenijo 2034", izhaja s spletne strani Platforme sodelovanja.

Z delom sta tako že začela odbor za energetiko ter odbor za gospodarsko okolje in davke, večino vsebinskih razprav pa napovedujejo za jesen.

V SLS iskanje strategije do vnovičnega statusa parlamentarne stranke

Pot, kako naprej, da bi po državnozborskih volitvah znova prestopil parlamentarni prag, bodo na klavzuri v drugi polovici septembra iskali tudi v SLS. V slednji je v začetku julija zavrelo na seji glavnega odbora SLS ob analizi rezultata evropskih volitev. Ostre besede naj bi tedaj padale predvsem med nosilcem liste Petrom Gregorčičem in predsednikom stranke Markom Balažicem.

Ob burni razpravi je na mizo padel tudi predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, na katerem bi lahko sledila menjava vodstva, a je glavni odbor na glasovanju tak predlog zavrnil. "Hujšega razkola v stranki ni, nenazadnje se je tudi na glavnem odboru stranke pokazalo, v katero smer je treba iti. Ta je, da da se čez poletje glave malo ohladijo in se na klavzuri pogovorimo, kaj in kako naprej," je za STA dejal Balažic. Pričakuje podobno razpravo, kot so jo opravili pred evropskimi volitvami, ko so se odločili za samostojen nastop na evropskih volitvah, kar se je po njegovi oceni izkazalo za pravo odločitev.

O Gregorčičevih ambicijah po morebitnem prevzemu stranke je sicer v Balažičevih krogih v stranki slišati, da ne gre ne za prvi in najverjetneje tudi ne zadnji poskus prevzemanja stranke, a da je slednje težko storiti "od zunaj", saj Gregorčič sploh ni član stranke.

Gregorčič se na vprašanja STA ni odzval, se je pa, kot je razvidno iz objav na družbenih omrežjih, v zadnjih tednih sestal z več predstavniki različnih lokalnih odborov SLS.

"Rekla bi, da je to, milo rečeno, nenavadno, glede na to, da je bil povabljen stranko in je rekel, da se ne bo včlanil," pa je Gregorčičeva srečanja za STA komentirala predsednica glavnega odbora SLS Suzana Lara Krause. Sama v rezultatu stranke na letošnjih evropskih volitvah ob dejstvu, da so se nanje tokrat podali samostojno, ne vidi poraza. Priznava, da je tudi Gregorčič svoj del v kampanji "vrhunsko oddelal", a dodaja, da nobene kampanje pred volitvami ne zmore en človek sam.

Tako tudi ne vidi razloga, da bi "na vrat na nos" menjavali vodstvo stranko, saj da je to eden od razlogov, zakaj je stranka tam, kjer je. Glede izplena jesenske klavzure je sicer ocenila, da "nič ni izključeno", a da morajo kakršnokoli odločitev sprejeti premišljeno in s konsenzom večine.

STA