To dodatno povečuje tveganje prometnih nesreč.

Fotografija je simbolična.

Od začetka julija povoženih živali, razen povoženih domačih živali in divjih prašičev, s cest in železnice ne odvaža več Veterinarsko-higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta, ampak jih mora koncesionar, družba Koto, potem ko odvoz naroči upravljalec cest oz. železnice. Po pisanju današnjega Dnevnika je na terenu zmeda.

Razlike glede na to, za katere živali gre

Kot je danes objavila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, sta 1. julija začeli veljati uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 ter nova koncesijska pogodba s koncesionarjem Koto, ki je bila sklenjena v skladu z uredbo. Ta spreminja način in financiranje zbiranja teh proizvodov, eden od virov katerih so tudi živali, povožene na cestah in železnicah.

Bistvena sprememba glede odvoza povoženih živali s cest in železnice je, da od 4. julija 2022 dalje povoženih živali, razen povoženih domačih živali in divjih prašičev, ne odvaža več Veterinarsko-higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta v okviru javne veterinarske službe, ampak te povožene živali odvaža koncesionar Koto, potem ko odvoz naroči upravljalec cest,” je navedla uprava.

Spremenjen tudi protokol obveščanja

Spremenjen je tudi protokol obveščanja, potem ko Center za obveščanje RS na številko 112 prejme prijavo o povozu na cesti ali železnici. Ko center prejme klic o povoženi domači živali ali ko je potreben odvoz mrtve domače živali zaradi nesreče na cesti, o tem obvesti veterinarsko-higiensko službo, ki poskrbi za odvoz. Ko prejme klic o najdbi poginjenega ali povoženega divjega prašiča, o tem obvesti upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, sodelavec uprave, ki je v stalni pripravljenosti, pa obvesti veterinarsko-higiensko službo, ki bo poskrbela za odvoz trupla in po potrebi kontaktirala prijavitelja.

Ko prejme klic o povoženih prostoživečih živalih (razen divjih prašičev) na cesti ali na železnici, pa o tem obvesti upravljalca cest oz. železnice, ki mora poskrbeti za odstranitev povožene živali. Upravljalec lahko naroči odvoz povožene živali koncesionarju ali pa povožene živali sam zbere na zbirnem mestu in jih koncesionar od tam odpelje v predelavo in uničenje, je v današnji javni objavi, potem ko je o temi pisal časnik Dnevnik, še pojasnila uprava.

Lani skoraj 8000 povoženj prostoživečih živali

Živalska trupla ostajajo na cestah in ob njih. To dodatno povečuje tveganje prometnih nesreč. Javnost je nad takšnim odnosom do povoženih živali zgrožena in zahteva, da država njihov odvoz uredi sistemsko,” so za Dnevnik povedali v Lovski zvezi Slovenije.

Živalska trupla ostajajo na cestah in ob njih. To dodatno povečuje tveganje prometnih nesreč. Javnost je nad takšnim odnosom do povoženih živali zgrožena in zahteva, da država njihov odvoz uredi sistemsko.

Po podatkih zveze je bilo lani 7686 povoženj vseh prostoživečih živali, od tega skoraj 97 odstotkov na cestah, preostalo na železnici. Daleč največ, 63 odstotkov vseh, je bilo srn. Nima pa zveza vseh podatkov, saj za nekatera lovišča skrbijo Zavod za gozdove Slovenije, Triglavski narodni park in protokolarni objekt Brdo pri Kranju.

V lovski zvezi so tudi povedali, da uprava o novosti ni obvestila upravljalcev cest. “Vedno več občanov se obrača na lovske družine z zahtevo za odvoz povožene divjadi in drugih prostoživečih živali s cest in površin ob njih. Lovske družine o odstranitvi povožene živali obveščajo upravljalce cest, ki z novim protokolom obveščanja v primeru povoženja divjadi niso seznanjeni, zato ostaja vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali, ko ni suma na bolezen, nerešeno,” so dejali v lovski zvezi.

Na upravi po navedbah časnika spremembe utemeljujejo z evropsko uredbo iz leta 2009, po kateri veterinarsko-higienski službi poginulih živali, kamor sodijo tudi povozi na cestah in železnicah, ni treba zbirati, razen v primeru, ko gre za sum bolezni oz. za izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni, kot je npr. afriška prašičja kuga, zaradi katere morajo zbirati vse poginule in povožene divje prašiče.

STA