Pacientove pravice so temeljni del kakovostnega in pravičnega zdravstvenega sistema, saj zagotavljajo, da je obravnava vsakega posameznika dostojanstvena, varna in prilagojena njegovim potrebam. V Sloveniji so te pravice jasno opredeljene v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP), ki ne le določa, kakšne pravice imajo pacienti, ampak tudi postopke za njihovo uveljavljanje in varovanje. Poznavanje teh pravic je ključnega pomena za krepitev zaupanja med pacienti in zdravstvenimi delavci ter za izboljšanje kakovosti celotnega zdravstvenega sistema.
Pomembna tudi aktivna vloga pacientov
Pacient ima pravico do kakovostne zdravstvene obravnave, ki je v skladu z njegovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema. Ključni element je sodelovanje in vzpostavitev zaupanja med pacientom in zdravstvenim osebjem. Prav tako ima pravico do obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju, zdravljenju, možnostih posegov in njihovih tveganjih. Kot poudarjajo na Ministrstvu za zdravje, pa je pacient dolžan posredovati zdravstvenim delavcem natančne in resnične informacije o svojem zdravstvenem stanju.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostne in varne obravnave ima tudi pacientova aktivna vloga. »Pacient naj zastavlja vprašanja o svojem zdravju, zdravljenju in zdravilih ter zagotovi, da razume vse prejete informacije, preden podpiše soglasje za posege ali zdravljenje,« zapišejo na ministrstvu. Pri tem pa opozorijo, da je ključna jasna komunikacija z zdravstvenim osebjem, kar pripomore k večji varnosti in boljšim rezultatom zdravljenja. Prav tako je pomembno, da pacient vodi evidenco zdravil, ki jih jemlje, ter spremlja rezultate svojih preiskav.
Zadovoljstvo in izkušnje pacientov sta pomembna dejavnika pri vrednotenju kakovosti zdravstvene oskrbe. Pacienti imajo možnost sodelovati v anketah in vprašalnikih, ki omogočajo oceno različnih vidikov obravnave, je še zapisano na strani Ministrstva za zdravje.
Vloga zastopnikov pacientovih pravic
Pacienti pa se lahko vedno, kadar potrebujejo nasvet, pomoč ali zastopanje (po pooblastilu) pri uresničevanju njihov pravih, možnost, da se obrnejo na zastopnika pacientovih pravic. Poleg tega zastopnik lahko poda osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Delo svetovanja, pomoči in zastopanja zastopnika pacientovih pravic je brezplačno in zaupno.
Zastopnik pacientovih pravic ima naslednje pristojnosti in naloge:
- Svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja v času pred ali med zdravljenjem in kadar so te kršene.
- Podaja konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic po ZPacP in predlaga možne rešitve in nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po ZPacP.
- Poizveduje v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev (zastopnik domnevno kršitev posreduje v obravnavo izvajalcu zdravstvene storitve in mu določi rok, najmanj 8 dni, za pojasnila in informacije v zvezi s kršitvijo).
- Ko ne gre za kršitev pravic po ZPacP, napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo ali na pristojni državni organ.
- V okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva in daje predloge, pojasnila in druge izjave v njegovem imenu in v njegovo korist za hitro in uspešno razrešitev spora (zastopnik mora imeti za sklenitev poravnave ali drugega sporazuma, umik zahteve in vpogled v pacientovo zdravstveno dokumentacijo njegovo izrecno pisno pooblastilo).
»Zastopnik lahko na podlagi pacientovega pooblastila izvajalcu predlaga način, na katerega naj se ugotovljena nepravilnost odpravi, doseže sporazumna rešitev. Obenem pa lahko predlaga povrnitev škode, ki je bila pacientu domnevno povzročena. Izvajalec mora zastopniku omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za delo v zvezi z obravnavano zahtevo,« na njihovi spletni strani pojasnjuje Ministrstvo za zdravje .
V primeru, da zastopnik oceni, da je pacientov zahtevek neutemeljen, ni dolžan sprejeti pooblastila za zastopanje, vendar mora pacienta pisno opozoriti na nesmotrnost postopka in ga seznaniti z morebitnimi drugimi možnostmi za uveljavljanje zahtevka. Kadar zastopnik ugotovi, da je bila zadeva že rešena na drug način ali če pacient iz neupravičeni razlogov ne sodeluje v postopku, ima pravico prekiniti nadaljnje aktivnosti in zadevo predhodno zaključiti.
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu
Konec letošnjega novembra pa je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, s katerim po besedah ministrstva celovito urejajo področje kakovosti zdravstva. »Zakon bo izboljšal varnost pacientov, dvignil kakovost zdravstvenih storitev in uvedel sistematični pristop k spremljanju in izboljševanju kakovosti ter varnosti v zdravstvu. Zakon namreč posebno pozornost namenja sistemu varnosti pacientov in opredeljuje incidente, ki se lahko zgodijo (varnostni incident, preprečljivi škodljiv dogodek in opozorilni nevarni dogodek). Za vsakega od njih zakon določa postopek obravnave in poročanja,« so za nas pojasnili na ministrstvu.
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu bo uredil tudi sistem kazalnikov kakovosti. S spremljanjem kazalnikov kakovosti in izidov zdravljenja bo mogoče bolje spremljati rezultate zdravljenja, kar bo pripomoglo k prepoznavanju in odpravljanju tveganj ter odklonov v zdravstveni obravnavi, so prepričani na ministrstvu. »Prav tako bo omogočil boljše sledenje in analizo varnostnih incidentov ter uvedbo korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitev napak.«
Zakon, ki se bo uporabljal za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, določa ustanovitev sveta za kakovost in vzpostavitev javne agencije za kakovost v zdravstvu, ki bo delovala kot neodvisen in avtonomen organ za upravljanje kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu.
