Na NET TV se je včeraj, v sodelovanju z Maribor24.si, odvilo drugo v seriji soočenj za poslance v evropskem parlamentu.

Voditelj Aleš Pregl je na kandidate naslovil pereča vprašanja o prihodnji perspektivi Evropske unije. Bodo še naprej v ospredju kohezivne politike ali se bodo bolj izluščili nacionalizmi? Kakšna je vloga Slovenije v EU?

Enotni o pomenu EU

V studiu sta mnenja soočili kar dve aktualni evropski poslanki – Tanja Fajon (SD) in dr. Angelika Mlinar (SAB). Ob njiju so v studiu bili še poslanec Državnega zbora Jožef Horvat (NSi), nekdanji rektor UM, dr. Danijel Rebolj (Levica) ter Urša Zgojznik, ki zastopa državljansko pobudo Povežimo se.

Kandidati so si enotni glede pomena EU za Slovenijo – menijo, da je naša država z vstopom v EU veliko pridobila. Rebolj je denimo izpostavil več sredstev za znastvenoraziskovalne namene, zbliževanje, sodelovanje in razvoj evropske kulture, Horvat pa pridobitve vidi  v razvoju podjetništva in višjem bdp-ju. Kot ključno vprašanje je izpostavil – ali bomo v naslednji perspektivi bolj kohezijski?

Kohezija, avtonomija, transparentnost

Urši Zgojznik se zdi pomembno delati na več transparentnosti pri upravljanju z EU, v tem tudi vidi možnost za povrnitev zaupanja prebivalcev EU. Rebolj je izpostavil, da kljub rasti BDP-ja, blaginja ni bistveno boljša, k večjemu se mu zdi, da je trenutna generacija po dolgem času tista, ki živi slabše od prejšnje: »Eden ključnih ciljev je uravnotežiti to, kar delamo vsi in bo blaginja veljala za vse, ne le za elito.«

Mlinarjeva je dejala, da je po številkah jasno, da je rušenje Evropske unije potrebno zaustaviti, da zaščitimo blaginjo, ki jo čutimo in vidimo: »To je prvič v zgodovini človeštva, da smo skupno prihodnost zgradili na podlagi pogodb. In to je izenačenje interesov, to je demokracija.« Druga evropska poslanka Fajunova pa je izpostavila, da je Slovenija v EU padla na več preizkušnjah, ker si politična srenja ni bila enotna: »To je zelo izrazit primer arbitraže, nismo dovolj ukrepali proti Junckerju. Želela bi si, da bi v naslednjem mandatu slovenski poslanci bolje sodelovali. Vedno bom zagovarjala vladavino prava, ne glede na politično obarvanost.«

Poudarjena skrb za okolje

Največjo skrb za okolje sta izrazila Urša Zgojznik in Danijel Rebolj. Zgojznikova je med drugim dejala, da je, kar se tiče okolja, v Evropi močna politika sprenevedanja: »Doslej so na področju okolja naredili občutno premalo, potrebno je vlagati v ukrepe in projekte.«

Rebolj meni, da je področju okolja potrebno nameniti bistveno več pozornosti, prav tako pa uravnoteženju okolja z gospodarstvom: »V odnosu do okolja ne moremo sklepati kompromisov. Vplivi so tako zastrašujoči, da kompromisov več ne more biti in tukaj mora biti Evropa bistveno bolj odločna.«

Kakšna naj bo evropska azilna politika?

Vsi kandidati menijo, da bodeča žica ob mejah ne predstavlja smotrne in dolgoročne rešitve. Fajunova pravi, da so v evropskem parlamentu sprejeli celotno zakonodajo, a jo evropske nacionalne vlade blokirajo: »Žice in ograje na dolgi rok ne bodo prinesle rešitve. Potrebujemo evropsko migracijsko politiko. Sramota za Evropo je, da nam ljudje umirajo na vstopu v Evropo. Zelo sem hvaležna prostovoljcem, da rešujejo nedolžna življenja.«

Horvat meni, da kljub podpisu konvencij ne znamo ravnati z begunci, tudi Mlinarjeva je pojasnila, da nam bo sodila zgodovina, če se politiki ne bodo ustrezno obnašali. Tudi Rebolj rešitve ne vidi v ograjevanju meja: »Ograje niso rešitev, ampak usmerjenost v žarišča, kamor se mora obrniti zunanja politika. Na primerih je potrebno prepoznati vzroke in posledice in pomagati žrtvam.« Takšnega mnenja je tudi Zgojznikova, ki je dejala, da se ne pogovarjamo o tem, kako migracije zaustaviti: »Tu je ključni problem okolje – tam nimajo vode, nimajo hrane, tam so vojne. Najprej je potrebno urediti to.«

Anketa: kateremu kapitalu najbolj zaupate?

Na našem osrednjem spletnem mediju smo pred soočenjem pripravili anketo v kateri smo povprašali, kateremu kapitalu za investicije Mariborčani najbolj zaupajo.

Rezultati ankete so pokazali, da imajo občani največ zaupanja znotraj Evropske unije:
iz držav EU (56%, 169 glasov)
iz Rusije (20%, 61 glasov)
iz Kitajske (13%, 38 glasov)
iz ZDA (6%, 19 glasov)
iz držav bivše Jugoslavije (5%, 14 glasov)
Vseh glasov: 301