Polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (ESA) nam med drugim odpira vrata do sodelovanja z najnaprednejšimi svetovnimi partnerji, omogoča dostop do strateške infrastrukture ter prinaša nove gospodarske priložnosti za slovenska podjetja in raziskovalne institucije. Katere priložnosti (in izzive) nam članstvo v resnici prinaša je za naš medij razložil dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in direktor inovacij pri podjetju SkyLabs.

Polnopravno članstvo v ESA prinaša nove priložnosti

ESA omogoča dostop do široke mreže mednarodnih partnerjev, vključno z velikimi vesoljskimi podjetji, univerzami in raziskovalnimi centri. "Slovenski akterji bodo imeli priložnost ne le sodelovati z vodilnimi svetovnimi igralci, kar bo okrepilo njihov ugled in poslovne priložnosti, temveč tudi dostop do pomembne infrastrukture, ki je Slovenija kot takšna ni zmožna vzpostaviti. Slovenija bo zaradi industrijskega povračila deležna neposrednih ekonomskih koristi, saj ESA spodbuja vključitev domačih podjetij v svoje znanstvene in dolgoročne projekte, kar pomeni, da bodo slovenska podjetja dobila večjo možnost za sodelovanje pri projektih visoke vrednosti in posledično povišala ne le njihov prihodkovni potencial temveč tudi tehnološke zmogljivosti," poudari naš sogovornik in doda, da bo dolgoročno gledano članstvo pomagalo Sloveniji utrditi položaj v hitro rastoči in visokotehnološki vesoljski industriji.

Polnopravno članstvo v ESA pa bo pomembno vplivalo tudi na ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, predvsem v sektorjih, povezanih z inženiringom, IT, analitiko podatkov, telekomunikacijami in raziskavami. "Vesoljski sektor ima širše gospodarske učinke, saj znanja in tehnologije pogosto prehajajo v druge panoge, kar dodatno krepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva in odpira priložnosti za zaposlitev ter krepi trajnostni razvoj," pojasni Kramberger.

Ključni izziv je povišana članarina

Ključni izziv za Slovenijo, kot polnopravno članico ESA, bo financiranje povišane članarine in dodatnih vlaganj v vesoljske projekte. Kot pojasni strokovnjak, države članice te stroške običajno pokrivajo prek kombinacije državnega proračuna, evropskih sredstev in zasebnih naložb.

Ob lastnih proračunskih sredstvih lahko Slovenija uporabi sredstva iz evropskih skladov, kot sta Obzorje Evropa (Horizon Europe) ali Kohezijski sklad, ki spodbujata raziskave, inovacije in razvoj tehnologij. Nenazadnje tudi evropski investicijski sklad podpira projekte, ki so usklajeni z vesoljskimi cilji.

Slovenija bo vplivala na ključne odločitve

Slovenija bo v ESA vplivala na ključne odločitve prek enakovrednega članstva v Svetu ESA, sodelovanja v specializiranih programih in usmerjanja pozornosti na svoja prednostna področja.

"Čeprav slovenski finančni prispevek ni največji, lahko s strateškim sodelovanjem, inovacijami in partnerstvi z drugimi članicami okrepi svoj vpliv in zagotovi, da ESA upošteva tudi slovenske interese. Nenazadnje se je pri tovrstnih aktivnostih Slovenija že večkrat odlično izkazala."

Uvrstitev Slovenije v "vesoljsko elito" pomeni priznanje njenega potenciala v znanosti in tehnologiji ter odpira vrata za sodelovanje na najvišji ravni. To povečuje prepoznavnost države v mednarodnem prostoru, krepi njen ugled in spodbuja trajnostni razvoj znanosti, gospodarstva in izobraževanja. Poleg tega prispeva k inovacijskemu ekosistemu, ki lahko preseže meje vesoljskega sektorja in vpliva na širšo družbo.

Lahko Slovenija vzpostavi lastno nacionalno vesoljsko agencijo?

Kot pojasni sogovornik, vzpostavitev nacionalne vesoljske agencije ni v nobenem pogledu neposredno povezana s članstvom ESA, saj se lahko vsaka država odloči organizirati svoje agencije. Hkrati je vzpostavljanje nacionalne vesoljske agencije kompleksna naloga, ki zahteva zadostna finančna sredstva. "Iz omenjenega je seveda ključno vprašanje, kakšno dodano vrednost bi imela nacionalna vesoljska agencija v primerjavi z aktualno vesoljsko pisarno razen razumnega povečanja operativnih stroškov in nove zmožnosti neposrednega nacionalnega financiranja vesoljskih projektov," izpostavi.

"Hitro lahko razumemo, da pritisk po ustanavljanju nacionalne vesoljske agencije prihaja predvsem s strani javnih in zasebnih entitet, ki niso sposobne pridobiti ESA projektov in posledično iščejo neposredno nacionalno financiranje, ki pa je v veliki meri vprašljivo ne zgolj z vidika tehnološke dovršenosti temveč tudi z vidika globalnih usmeritev. Takšni nacionalno financirani projekti tipično ne presežejo meja Slovenije," še doda.

Velike priložnosti in velika odgovornost

Kot vsako članstvo, tudi polnopravno članstvo v ESA prinaša Sloveniji na eni strani velike priložnosti in na drugi strani tudi odgovornost, oboje pa zahteva strateško načrtovanje, zadostne finančne vire, krepitev kadrovskih zmogljivosti in infrastrukturnega razvoja.

"S pravočasnim naslavljanjem teh izzivov lahko Slovenija učinkovito izkoristi svoje članstvo in postane konkurenčna v globalnem vesoljskem sektorju," zaključi Kramberger.