Novela Zakona o osnovni šoli je bila sprejeta že februarja. Ta bo prinesla številne novosti v šolsko leto 2024/25, tako na področju učenja tujih jezikov, nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, izobraževanja na domu, izobraževanja učencev s posebnimi potrebami in izobraževanja učencev, katerih materni jezik ni slovenščina.

Kaj se bo spremenilo jeseni?

Prvi tuj jezik že v 1. razredu - Uvedba obveznega tujega jezika v prvem razredu vključuje prakso, ki je že bila široko podprta kot neobvezni izbirni predmet, v obvezni program. To bi naj zagotavilo enake možnosti učencev za učenje tujih jezikov in razvijanje raznojezičnosti. Na podlagi poskusa, ki se je začel leta 2018, je bila uvedba obveznega prvega tujega jezika v prvi razred preizkušena v praksi. Že v šolskem letu 2016/2017 je bilo k pouku prvega tujega jezika vključenih 92,73 odstotkov prvošolcev, delež pa se je še povečeval.

[[image_1_article_66914]]

Prenova razširjenega programa - Obstoječi elementi (podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti) se bodo preoblikovali v vsebine s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja. Učenci se bodo v ta program vključili prostovoljno, neobvezni izbirni predmeti pa ne bodo več ocenjevani. Šole bodo lahko program izvajale pred, med in po pouku, pri čemer bodo za učence prvega razreda te vsebine na voljo pred in po koncu obveznega pouka, kar bo zagotovilo strukturirane dejavnosti.

Več o sprejeti novel Zakona o osnovni šoli si lahko preberete na tej povezavi.

Redefinicija izobraževanja na domu - Izobraževanje na domu se za prihodnje šolsko leto mora napovedati do 16. namesto do 31. avgusta. Šola mora staršem ob začetku šolskega leta predstaviti cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v višji razred, ter jih obveščati o rokih in načinih ocenjevanja znanja. Prav tako mora šola izvajati ocenjevanje v določenih rokih ter omogočiti učencem izposojo učbenikov, opravljanje kolesarskega izpita in sodelovanje v preventivnih zdravstvenih pregledih.

Učenec, ki se izobražuje na domu, mora doseči enakovreden izobrazbeni standard kot v javni osnovni šoli, zato novela uvaja ocenjevanje znanja iz vseh predmetov posameznega razreda. Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom, kar omogoča vključitev učenca v izobraževanje na šoli. Učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, bo omejena pravica do izobraževanja na domu, in bodo morali obiskovati pouk v šoli.

[[image_2_article_66914]]

Počitniško varstvo za otroke s posebnimi potrebami - Na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami novela zakona omogoča organizacijo počitniškega varstva v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Prav tako sprememba zakona uvaja pravno podlago za uporabo jezika gluhoslepih in slovenskega znakovnega jezika.

Spremembe za učence, katerih materni jezik ni slovenščina - Šole bodo imele več možnosti za prilagajanje potrebam in znanju posameznega učenca. Učencem bo omogočeno učenje slovenščine ter stalen stik s slovensko govorečimi vrstniki, kar je ključno za uspešno jezikovno in družbeno integracijo. Postopno vključevanje teh učencev bo temeljilo na strokovnih smernicah, ki jih bo sprejel Strokovni svet za splošno izobraževanje.

Pregled analiz in študij na področju uvajanja in spremljanja novosti lahko najdete na tej povezavi.

NPZ že v 3. razredu - Ključna sprememba na področju nacionalnega preverjanja znanja je uvedba obveznega preverjanja za tretješolce. V tretjem razredu se bo preverjalo predvsem uspešnost razvoja bralne in matematične pismenosti učencev, kar je aktualno glede na nedavne rezultate raziskav bralne pismenosti v Sloveniji. Zakon prav tako omogoča, da se dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednješolske programe.

Kako bo izgledal šolski koledar?

Šolsko leto 2024/25 se bo začelo s ponedeljkom 2. septembra. Prve oziroma jesenske počitnice pa podo zajemale kar 9 dni, saj se jim od ponedeljka 28. oktobra in petka 1. novebra pridružita dva vikenda. Medtem bodo novoletne počitnice ene izmed najdaljših, ker bodo 3. 1. 2025 vključevale pouka prost dan v skladu z drugim odstavkom 7. člena Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole. Novoletne počitnice se bodo začele z božičem, ki bo letos v sredo, in se nadaljevale vse do nedelje 5. 1. 2025. Tako bodo osnovnošolci med prazniki doma kar 12 dni.

[[image_3_article_66914]]

Prvo ocenjevalno obdobje se bo končalo 31. januarja, kar bo prišlo na petek. Nato bo slovenski kulturni praznik Prešernov dan padel na soboto. Že naslednji teden pa bosta informativna dneva za vpis v srednje šole potekala kot običajno v petek 14. in soboto 15. februarja. Sledijo zimske počitnice za učence z območja jugovzhodne Slovenije (razen občin: Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel), koroške, podravske, pomurske, savinjske in posavske statistične regije, ki bodo vključno z vikendi trajale od 15. do 23. februarja.

Zimske počitnice za učence z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije ter občin jugovzhodne Slovenije: Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel pa bodo potekale ob koncu meseca med 22. februarjem in 2. marcem vključno z vikendi. Sledilo bo obdobje brez praznikov vse do velikonočnega ponedeljka, ki bo leta 2025 padel na 21. april.

Več o izpitnih rokih za predmetne in popravne izpite lahko izveste na tej povezavi.

Dan upora proti okupatorju bo z 27. aprilom pričel pomladne oziroma prvomajske počitnice. Te bodo skupaj z vikendi trajale 9 dni. Zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za devetošolce bo nato v petek 13. junija. Za ostale osnovnošolce bo razdelitev spričeval in obvestil potekala v torek 24. 6. pred dnevom državnosti. Poletne počitnice se bodo začele v četrtek 26. 6. in trajale vse do novega šolskega leta, ki se bo začelo v ponedeljek 1. septembra.