Kot poroča Slo24, že sedaj potekajo kalkulacije glede tega, kdo bo novi mandatar ter kakšne koalicije bodo možne po naslednjih državnozborskih volitvah. Glede na zadnje javnomnenjske raziskave ter pretekle volilne rezultate so zapisali najverjetnejše kombinacije.

Druga vlada Roberta Goloba je precej verjetna

Kljub temu, da se je od konca leta 2023 govorilo, da bi naj z Gibanjem Svoboda bilo konec in da bo najverjetneje novi mandatar leve sredine Vladimir Prebilič, so se stvari, ne glede na pričakovanja političnih analitikov, preobrnile. Gibanje Svoboda je namreč uspešno konsolidirala podporo pri okoli 15 % volilnih upravičencev, prav tako pa v anketah ni prehitela SD, kar najverjetneje naznanja prostor za novo stranko leve sredine.

Po drugi strani pa stranke SDS, NSi in Demokrati ne uspejo prebiti števila 400.000 glasov, kar je najverjetneje premalo za dosego večine v parlamentu oziroma bi za to bila potrebna volilna udeležba nižja od 40 ali 50 %, če predpostavljamo, da se volitev udeležijo vsi volivci opozicije in recimo le polovica potencialnih podpornikov koalicijskih strank.

Iz tega razloga je, kot piše Slo24, prihodnost četrte Janševe vlade zelo negotova, saj trenutne ankete napovedujejo volilno udeležbo preko 60 %. Prav tako je Gibanje Svoboda po anketi Mediane po referendumu opazno začela dohitevati SDS. Tudi, če Gibanje Svoboda izgubi približno četrtino podpore, lahko še vedno pri okoli 60 % volilni udeležbi zmaga, kar pa bi ji najverjetneje zagotovilo nekaj čez 30 poslancev - ob tem pa bi Levica+Vesna in SD morale zbrati okoli 15 mandatov. Če bo tako, je druga vlada Roberta Goloba precej verjetna. 

Če bi v levi sredini prišlo do notranjih bojev, bi volilna udeležba dovolj padla, da bi lahko Logarjevi Demokrati prevzeli volivce sredine. Tako bi SDS verjetno uspel zbrati dobrih 30 poslancev, kar bi v primeru uspeha Logarja in solidnem rezultatu NSi omogočilo sestavo desne vlade. A to bi lahko uničile obljube Mateja Tonina in Anžeta Logarja, prvi namreč v vladi Janeza Janše noče več sodelovati, drugi pa zahteva široko koalicijo, ki mora vsebovati vsaj eno stranko leve sredine, po možnosti največjo. A Gibanje Svoboda, glede na sporočila v vladi SDS, pa tudi Logarja, noče sodelovati, prav tako ne SD.

[[image_1_article_79543]]

Tudi Vladimir Prebilič je tako sodelovanje zavrnil, kar pa se tiče NSi in Demokratov, se zdi, da pušča vrata nekoliko priprta. Vseeno se t.i. tretji blok, kot neka alternativa Janši in Golobu, zdi bolj malo verjeten - četudi se mu pridruži SD; njim, Prebiliču, Demokratom in Novi Sloveniji ne bo uspelo sestaviti male koalicije. 

Možne koalicije so torej...

Velika koalicija

Vlado, ki bi bila najverjetneje sredinska, bi sestavljali Gibanje Svoboda, SD, NSi, Demokrati in morda Prebilič. Vlada bi imela večino, a bi verjetno bi vsaka stranka precej solirala, da bi ohranila javnomnenjsko podporo. Takšna koalicija je sicer zelo malo verjetna.

Levi trojček ali modra-rdeče-rdeče/zelena koalicija

Pri tej možnosti gre, z izjemo Vesne, le za nadaljevanje aktualne koalicije, v primeru da ta obdrži večino v DZ. Prisotnost Vesne bi vlado naredila še bolj zavezano ogljični nevtralnosti države, verjetno pa bi povečana moč Levice in SD pomenila še večjo socialno noto. 

Levi četverček

Ta možnost je v bistvu zgolj vlada levega trojčka, ki bi se mu, če bi bilo potrebno priključil še Prebilič, verjetno kot drugi ali tretji najmočnejši faktor koalicije. Takšna koalicija je verjetno manj po godu Robertu Golobu kot nadaljevanje sedanje  z nekoliko drugačnim razmerjem moči, nad njo pa najverjetneje niso navdušeni niti v SD, glede na izjave ministra in predsednika social demokratov Matjaža Hana, da Prebiliču "ne bodo zgradili avtoceste do mandatarstva".

Desni trojček

Možen bi bil tudi desni trojček strank SDS, Demokratov in NSi - v primeru, da obe manjši koalicijski stranki pozabita na načela izrečena o sodelovanju s SDS. To sicer potrjuje tudi dejstvo, da so se v NSi že poskušali distancirati od SDS, a so, ne glede na vse, še vedno podprli Janšo.

Se bodo pri nas zgodile "nemške volitve iz 2002"?

Možna bi bila tudi podobna situacija kot na nemških volitvah leta 2002 - namreč, tedanja rdeče-zelena koalicija Gerharda Schröderja precejšen del mandata v  javnomnenjskih zaostajala za predvolilno koalicijo desnih strank, nato pa je koalicija obdržala tesno večino in ponovila mandat. 

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si.