Jedrsko elektrarno Zaporožje, največjo v Evropi, so ruske enote zavzele v začetku marca, od konca julija pa je bila mnogokrat tarča obstreljevanja, za katerega Moskva in Kijev obtožujeta drug drugega. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je že pred časom pozvala k takojšnjemu prenehanju vseh vojaških dejavnosti v bližini ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju in opozorila na realno tveganje jedrske katastrofe. Obe strani poročata o obstreljevanju jedrske elektrarne, zato je očitno, da je nevarnost prisotna. Toda kakšna je nevarnost in kako bi jedrska katastrofa vplivala na Slovenijo?

IAEA: V Zaporožju so kršena vsa načela jedrske varnosti

Čeprav Ukrajina in Rusija obtožujeta druga drugo, da želita povzročiti jedrsko katastrofo, je to zelo malo verjetno, saj bi imeli največ posledic ravno ti dve državi. Toda kot opozarjajo na IAEA, lahko zaradi obstreljevanja pride do nesreče, katere posledice bo nosil cel svet. Do katastrofalnih posledic bi lahko prišlo tudi zaradi neupoštevanja načel jedrske varnosti. Kot je povedel generalni direktor IAEA, Rafael Mariano Grossi, so po njihovih informacijah, odkar so Rusi prevzeli jedrsko elektrarno, tam kršena praktično vsa načela jedrske varnosti. V jedrski elektrarni še vedno delajo ukrajinski delavci, ampak pod nadzorom Rusov, zaradi česar bi se naj soočali s pritiskom in svojega pomembnega dela niso sposobni opravljati normalno.

Na agenciji ocenjujejo, da je eksplozija možna, ampak napovedi njene verjetnosti in posledic so težke. Posledice bi bile odvisne od tega, kako bi do eksplozije prišlo.

Kot pojasnjujejo na IAEA, je najbolj ključno pri varnem delovanju jedrske elektrarne, da se reaktorji neprestano hladijo z vodo, ki teče skozi njih. Če se to na kak način prekine, se gorivo začne topiti, ustvari se visok pritisk in reaktor lahko eksplodira.

Po eksploziji bi se začel širiti (neviden) radioaktiven oblak in nujna bi bila evakuacija. Kot pojasnjujejo na agenciji, bi oblaku z napredno tehnologijo lahko sledili, ampak ljudje, ki živijo v neposredni bližini jedrske elektrarne in območja, kamor se bi premikal oblak, bi težko pobegnili posledicam sevanja. Tisti najbližje eksploziji bi v nekaj urah utrpeli posledice ogromne količine sevanja, sicer se posledice takšne izpostavljenosti pokažejo čez čas, odvisno od količine sevanja. Kdo vse pa bi bil ogrožen?

Jedrski oblak Slovenije ne bi dosegel

Zelenski je v nagovoru dejal, da lahko kakršenkoli incident v jedrski elektrarni Zaporožje vpliva na evropske države, Turčijo, Gruzijo in tudi bolj oddaljene države. Po njegovi oceni je vse odvisno le od smeri in hitrosti vetra. Ukrajinski znanstveniki so medtem ustvarili stimulacijo radioaktivnega oblaka, če bi prišlo do eksplozije. V videu se radioaktivni oblak v treh dnevih razširi čez 13 držav. Eksplozija bi tako prizadela Ukrajino, Belorusijo, Moldavijo, Litvo, Latvijo, Estonijo, Poljsko, Romunijo, Srbijo, Madžarsko, Slovaško, Češko in Rusijo.

Toda pomembno je vedeti, da gre pri simulaciji samo za en primer, kako bi se odvila katastrofa po eksploziji največje evropske jedrske elektrarne. Kam ponese radioaktiven oblak, je namreč popolnoma odvisno od vetra. Eksplozija bi lahko dosegla in najbolj prizadela Rusijo, Ukrajino ali Turčijo, odvisno od dneva. Toda možnost, da radioaktiven oblak doseže Slovenijo, je izredno majhna, po doslej znanih podatkih je to praktično nemogoče. Radioaktiven oblak bi lahko pokrival območje več sto kilometrov, Slovenija pa je vseeno zelo daleč od Ukrajine oz. Zaporožja. To pa ne pomeni, da ne bi nosili posledic eksplozije.

Tega se strokovnjaki bojijo bolj kot eksplozije

Strokovnjaki na IAEA se sicer zaradi obstreljevanja bolj bojijo poškodb sistemov, ki hladijo gorivo in reaktorje. Če hlajenje odpove, lahko to povzroči nenadzorovano kopičenje toplote, taljenje in požar, ki bi lahko sprostil in razširil sevanje iz zadrževalnih struktur. Čeprav ne zveni tako grozljivo kot eksplozija, pa bi bilo sproščanje takšnega sevanja prav tako katastrofalno in nepredvidljivo, saj strokovnjaki ne znajo oceniti, kam bi šel radioaktiven oblak in kako daleč.

Po Černobilu je veter odnesel radioaktivne delce vse do Švedske, se pravi okoli 1100 km. Slovenija je do Zaporožja oddaljena okoli 2000 km.

Zaradi geografske lege elektrarne bi lahko izpust sevanja prizadel katerikoli del evropske celine. Ne glede na to, v katero smer bi takrat pihal veter, bi nekdo nosil hude posledice sevanja, saj je jedrska elektrarna sredi celine, pojasnjujejo na IAEA. Na splošno strokovnjaki na agenciji poudarjajo, da je na tej stopnji težko narediti kakršno koli napoved. Edina gotovost, ki jo imajo, je, da vojaška dejavnost okoli jedrske elektrarne predstavlja veliko tveganje.

Posledice se bi čutile na vseh koncih sveta

Še zdaleč pa ne gre samo za to, katere države bi bile neposredno prizadete, navaja BBC. Če pride do katastrofe, ki jo povzroči človek, se bodo njene posledice čutile na vseh koncih sveta. Posledice jedrske katastrofe bi bile velikanske. Najprej množično odseljevanje iz področij, na katerih ne bi bilo več varno živeti, ki bi imelo veliko večje posledice kot katerakoli dosedanja begunska kriza. Že samo stroški saniranja in omogočanja splošne varnosti bi bili ogromni in bi lahko zlomili EU ter ustvarili krizo.

Za primer: Okoli jedrske elektrarne v Černobilu po jedrski katastrofi je bilo onesnaženih več kot 200.000 kvadratnih kilometrov zemlje. Radioaktivni delci, ki so jih prenašali vetrovi, dež ali sneg, so onesnažili gozdove in vse življenje v njih. Sevanje je vplivalo na več generacij živali. Celo na zelo oddaljenih območjih, kot sta Finska in Norveška, so poročali o kontaminiranem mesu živali, ki ni bilo varno za prehranjevanje, saj bi se kontaminacija ob zaužitju lahko prenesla na ljudi.

Posledice tako velike katastrofe svet čuti desetletja, kot tudi izgube pridelkov in vpliv na živali, ne samo na neposrednih področjih jedrske katastrofe, ampak še daleč naokoli, kjer hrane, ki zraste zunaj, ne bi bilo varno uživati.