Zlasti pozimi, ko so temperature nižje, se v marsikaterih stavbah srečujemo s plesnijo. Ta je sicer prisotna ves čas, ko pa ima ugodne pogoje, se zelo hitro razvije. Plesen v stanovanju je vedno posledica odvečne vlage. Ko pozimi manj zračimo bivalne prostore, se raven vlage hitro zviša. Ta se zviša tudi ob kuhanju, prhanju in sušenju perila. Prav tako je plesen posledica težav s kondenzacijo, ki lahko nastaja zaradi nepravilne oziroma slabe izolacije, nepravilnega ogrevanja ali premalo zračenja.
Ne pozabite na stalno zračenje
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da je iz notranjega okolja nemogoče odstraniti vse plesni in njihove spore. Rast plesni v notranjem okolju lahko obvladujemo z nadzorovanjem relativne vlažnosti, ključno pa je odstranjevanje vodnega vira oziroma pogojev visoke vlažnosti, ki spodbujajo rast spor. Pomembno je tudi stalno prezračevanje v prostoru (prezračevanje kopalnic, dosledna uporaba kuhinjske nape, …). Čist in suh zunanji zrak je mogoče v bivalno okolje dovesti tudi z ventilatorji. Ob poplavah pa uporabimo tudi grelce za sušenje sten in sredstva za odstranjevanje vlage. Če uporabimo ventilatorje, je treba paziti, da spor ne zanesemo v neonesnažene predele.
Najnižja relativna vlažnost, pri kateri začnejo rasti kolonije plesni, je 75 odstotkov.
Relativno vlažnost v notranjih prostorih je priporočljivo vzdrževati na ravni od 40 do 60 odstotkov. Odstranitev plesnivega gradbenega materiala/pohištva/lesenih delov naj se izvede pred uničevanjem plesni, tako da preprečimo razsoj spor. Pri čiščenju plesnivega območja morajo osebe izvajati zaščitne ukrepe, da se omeji izpostavljenost plesnim. Na splošno se lahko neporozne plesnive površine očistijo z milom in vodo. Pri čiščenju plesni je vedno treba nositi masko; priporočljiva je uporaba rokavic, ki segajo do komolcev. Zaželena je uporaba zaščitnih očal, ki ščitijo pred sporami plesni v zraku. Čiščenja/uničevanja plesni naj ne izvajajo osebe, ki ob izpostavljenosti plesnim razvijejo simptome preobčutljivosti (izcedek iz nosu in solzenje, pekoč občutek v očeh, kihanje, kašljanje,…). Za uničevanje plesni se uporabljajo tudi različni biocidi (fungicidi). Ti so lahko strupeni za človeka, zato se dosledno ravnajte po navodilih proizvajalca. Za uničevanje plesni v notranjem prostoru nikoli ne uporabljajte fungicidov za zunanjo uporabo.
Najpogosteje se pojavijo težave pri zgornjih dihalnih poteh
Plesni imajo negativne učinke na zdravje, in sicer prek alergijskih mehanizmov, strupenih učinkov mikotoksinov, so dražljivci sluzničnih membran in povzročajo okužbe dihal. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, izpostavljenost plesnim v notranjem (bivalnem in delavnem) okolju najpogosteje povzroča bolezni zgornjih dihalnih poti (npr. alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi podobni gripi ali prehladu), alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave. Druge manj pogoste oblike bolezni so alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, alergijski glivni sinuzitis in preobčutljivostni pnevmonitis. Plesnivo notranje okolje je povezano z večjo pojavnostjo bakterijskih in virusnih okužb dihalne poti pri osebah, ki so bile izpostavljene vlažnemu plesnivemu okolju. Med rastjo plesni izdelujejo sekundarne presnovke, tako imenovane lahkohlapne organske spojine. Le-ti so dobro poznani dražljivci dihalnih mukoznih membran ( nabrekanje /vnetje dihalnih poti) in povzročajo simptome dihalnih bolezni, kot so: draženje membran očesne veznice, nosne sluznice, žrela in glavobol ter utrujenost. Imajo tudi citotoksičen učinek (okvara DNK). Te spojine povzročajo tipični tako imenovani plesniv vonj.
Mikotoksini so različni sekundarni presnovki, ki jih proizvajajo plesni, in rastejo na veliko hranilih, ki jih uživajo živali in ljudje. Poleg uživanja mikotoksinov so ljudje in živali izpostavljeni mikotoksinom tudi z vdihavanjem in prek stika s kožo. Mikotoksini, nekateri v večjih, drugi v manjših odmerkih, so toksični za večino notranjih organov, kot so pljuča, reproduktivni organi, jetra ledvica in osrednji živčni sistem. Mikotoksini so naravni kontaminanti hrane in jih ne moremo popolnoma odstraniti pred uživanjem hrane. Trenutne znanstvene ugotovitve kažejo, da ni dovolj verodostojnih dokazov, da je zdravje prebivalcev ogroženo zaradi vdihavanja mikotoksinov v notranjem okolju.
Ranljiva populacija so tudi otroci
Kdo je zaradi plesni najbolj ogrožen? V zadnjem času raziskave kažejo, da se alergijske bolezni dihal, katerih vzrok so plesni v notranjem okolju, razvijejo tudi zaradi genetskih dejavnikov, vendar mehanizmi še niso raziskani. Tako so nekatere osebe bolj nagnjene k razvoju alergijskih bolezni dihal, ki smo jih našteli, kot druge. Pri bolnikih z astmo ali s cistično fibrozo se lahko razvije težja oblika imunsko pogojene bolezni, ki se imenuje alergijska bronhopulmonalna aspergiloza. Oboli od 0,8-0,25% otrok z astmo in od 7-10% otrok s cistično fibrozo. Ranljiva populacija so tudi otroci. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da pri otrocih plesni najpogosteje povzročajo kašelj, alergijsko vnetje nosne sluznice, alergijsko vnetje očesne veznice in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju(predvsem vrtci) ( relativna vlažnost nad 75%), imajo večje tveganje za razvoj astme, in sicer 1,5- do 2,2-krat večje v primerjavi z otroki, ki živijo v ustreznem bivalnem okolju. Kar se tiče opurtunističnih okužb z glivami, so samo osebe z najhujšo obliko imunske pomanjkljivosti upravičeno zaskrbljene zaradi tovrstnih glivnih okužb. To so osebe z akutno levkemijo, rakavimi boleznimi, ki dobivajo kemoterapijo, ali posamezniki, ki jim bodo presadili kostni mozeg. Osebe z neurejeno sladkorno boleznijo in okužbo z virusom HIV, so prav tako nagnjene k večjemu tveganju, da zbolijo zaradi glivnih okužb.
Velikokrat gre za skrito plesen
Tudi pri ostalih ljudeh, ki sicer nimajo težav z dihali, se lahko razvijejo simptomi in znaki zaradi draženja mukoznih membran, ki jih povzročajo lahkohlapne organske spojine, ki jih izločajo plesni. Glede večje verjetnosti okužb dihalne poti z virusi in bakterijami, če oseba živi v vlažnem, plesnivem okolju, je enako tveganje za celotno populacijo.
Vzemimo za primer spalnico, v kateri se za omaro nabira plesen. Kako ta vpliva na zakonca, ki spita v tem prostoru? "V primeru, da se v prostoru dalj časa pojavi tako imenovana skrita plesen, lahko le-ta povzroči alergijska dihalna obolenja, če je oseba preobčutljiva na alergene plesni (bolezni zgornjih dihalnih poti (npr. alergijsko vnetje očesne veznice, krvavitev iz nosu, alergijsko vnetje nosne sluznice in sinusov, kašelj, simptomi podobni gripi ali prehladu), alergijski atopijski dermatitis, astmo ali poslabšanje astme in prebavne težave). V težjih primerih lahko pride do preobčutljivostnega pnevmonitisa (praviloma samo pri genetsko nagnjenih ljudeh), alergijske bronhopulmonalne aspergiloze ali alergijskega glivnega sinuzitisa. Prav tako lahko zaradi vdihavanja lahkohlapnih organskih spojin, ki jih izločajo plesni pride do dihalnih bolezni, kot so draženje membran očesne veznice, nosne sluznice žrela in glavobol ter utrujenost," pojasnjujejo na nacionalnem inštitutu.
