Strokovnjaki so zaskrbljeni zaradi pomanjkljivosti v načrtu Evropske komisije za zeleni prehod, čeprav obstajajo možnosti za zaščito okolja, ki pa zahtevajo težke odločitve. Kot poroča Slo24.si, so ena izmed rešitev manjša poraba energije in opustitev dosedanje paradigme gospodarske rasti, ki temelji na nenehni širitvi.
Teoretično bi lahko vso potrebno elektriko pridobili iz obnovljivih virov
Čeprav bi lahko s teoretičnega vidika vso potrebno elektriko pridobili iz obnovljivih virov, je to v praksi težje dosegljivo, predvsem zaradi omejenih zmogljivosti obstoječega električnega omrežja. Kljub manjšim emisijam v primerjavi s preteklostjo se je količina izpuščenega ogljikovega dioksida še vedno povečala, kar je posledica rasti svetovnega prebivalstva in večjih energetskih potreb.
Tudi Slovenija danes del elektrike pridobiva iz sončnih panelov, a se je enako povečala potreba po dodatnih virih, kar še vedno nadomeščajo fosilna goriva.
Bi lahko opustili nenehno gospodarsko rast?
Druga rešitev je degrowth oziroma opustitev nenehne gospodarske rasti. Ta namreč temelji na uporabi surovin, ki so omejene, in ne zagotavlja nujno boljšega življenja za vse.
Po navedbah klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj bi zmanjšanje materialnega potrošništva prineslo številne pozitivne učinke. Namesto nizkokakovostnih izdelkov, ki jih moramo stalno nadomeščati, bi se lahko vrnili k modelu dolgotrajnejših, čeprav dražjih izdelkov. To je koncept, ki ga človeštvo pozna že stoletja.
Kaj pa javni potniški promet?
Pomemben del zelenega prehoda pa je tudi javni potniški promet. Ta bi moral nadomestiti uporabo osebnih avtomobilov in letov na kratke razdalje.
Čeprav lahko železniška omrežja poslujejo z izgubo, je to treba sprejeti kot nujno. Takšni projekti namreč ustvarjajo številna delovna mesta in zmanjšujejo stroške potovanj za ljudi ter prispevajo k manjšemu onesnaževanju, kot menijo tudi v stranki Vesna.
