Po izrednih razmerah v prejšnjem tednu, ko je brez elektrike ostalo približno 70.000 odjemalcev, ponekod pa je zmanjkalo tudi pitne vode, se poraja vprašanje kako ravnati in ohraniti živila, ki jih boste potrebovali do vzpostavitve normalnega stanja. V brošuri, ki jo je izdal NIJZ, sta v izrednih razmerah higienska priprava in rokovanje s hrano ter pitno vodo ključni za ohranjanje zdravja.
Neurejeni higienski lahko povzročijo izbruh bolezni
V preteklosti so neurejeni higienski pogoji, vključno s pomanjkanjem pitne vode, sanitarij in primernih pogojev za pripravo hrane, bili med poplavami in potresi že vzrok masovnih izbruhov bolezni, povzročenih z onesnaženimi živili. V izrednih razmerah je uživanje varnih živil ključnega pomena, saj je človek izpostavljen dodatnim psihičnim in fizičnim naporom, stresu, pomanjkanju, tudi podhranjenosti. To še posebej velja za otroke, nosečnice in starejše ljudi ter za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, ki so dovzetnejši za okužbe in zastrupitve z živili.
Pet načel za preprečevanje bolezni
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) obstaja pet načel, s katerimi lahko preprečimo bolezni. Prvo načelo je nujnost, da vzdržujete čistočo, drugo načelo je, da ločujete surova in kuhana živila, tretje načelo je, da živila temeljito prekuhate, četrto načelo je, da živila shranjujete pri varnih temperaturah, peto načelo pa je, da uporabljate varno pitno vodo in surovine, da se preprečijo okužbe.
Izbor živil za boljšo pripravljenost na izredne razmere
Pomembno je, da za zalogo izberete tista živila, ki so v suhem stanju ali shranjena v ustreznih embalažah, v pločevinkah, steklenicah in dobro zaprtih posodah, saj so to živila, ki za pripravo ne potrebujejo vode, ohlajanja, posebne priprave oziroma kuhanja in posebnih pogojev shranjevanja.
Še posebej morate biti pozorni na prehranske potrebe otrok, starejših oseb, bolnikov, nosečnic in doječih mater. Za družinske člane, ki potrebujejo dietna živila, bolnike s prehranskimi omejitvami in alergijami na hrano, je treba imeti na zalogi dietne izdelke (npr. brezglutenska moka, testenine brez jajc ...). Prav tako ne smete pozabiti in poskrbeti za hišne ljubljenčke ter jim priskrbeti vodo in hrano.
Živila shranjujte v suhih, hladnih in temnejših prostorih, prav tako pazite na to, da so shranjena v vodotesnih embalažah, s čimer lahko preprečite glodavcem ali drugim dejavnikom, da pridejo v stik z živilom. Shranjena živila redno pregledujte, da lahko čim prej zaznate sledove kvarjenja, gnitja, poškodb ali onesnaženja, ne pozabite pa tudi na rok trajanja.
Na zalogi imejte tudi pitno vodo
Zaloga pitne vode je ključnega pomena za preživetje, saj le ta in druge pijače predstavljajo približno 70–80 odstotkov dnevnega vnosa tekočine, preostanek pa dobite s hrano. Potrebe po tekočinah se povečajo pri visokih temperaturah in večji telesni aktivnosti. Posebno pozornost zadostnemu vnosu tekočin je treba nameniti otrokom, nosečnicam, doječim materam in bolnikom. Ob pomanjkanju vode se izogibajte slani hrani ter zmanjšajte telesno aktivnost.
Ravnanje pri izpadu električne energije
Med izpadom električne energije hladilnikov in zamrzovalnikov je priporočljivo, da se le ti ne odpirajo, če to ni nujno potrebno. V primeru izpada elektrike, ki traja manj kot dve uri, so živila v hladilnikih in zamrzovalnikih varna.
Če ni nujno potrebno, ne odpirajte hladilnika ali zmrzovalnika
V primeru izpada elektrike, ki traja več kot dve uri, je priporočljivo, da hladilnika ne odpirate, saj bodo živila v njem ohranila ustrezno temperaturo približno štiri ure. V zmrzovalniku, ki je napolnjen z živili do polovice, bodo živila varna do 24 ur, v zmrzovalniku, ki je z živili popolnoma napolnjen, pa bodo živila varna do 48 ur.
Vrat zmrzovalnika ne odpirajte, če ni nujno potrebno. Če zmrzovalnik ni popolnoma napolnjen z živili, se priporoča, da so živila zložena čim bolj skupaj. Ko se vzpostavi električni tok, je potrebno pregledati vsako živilo posebej, še posebej je treba biti pozoren na meso, sire in mlečne izdelke. Nikoli ne ocenjujte živil samo po videzu in vonju.
Poskrbite tudi za druge potrebščine
Kot še priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje, je v razmerah, ko se pogoji prehranjevanja in izvajanja splošne higiene bistveno poslabšajo, pomembno pomisliti tudi na papirnate brisače, toaletni papir, milo, zobno pasto, šampon, prenosno pečico, plinski kuhalnik, vžigalice oziroma vžigalnik, žepno svetilko, odpirač za konzerve, obveze, obliže, razkužilo, gazo ter priročno lekarno (sredstva za zniževanje telesne temperature, protibolečinska sredstva, zdravila za prebavne motnje), saj lahko vsi ti pripomočki bistveno pripomorejo k lažjemu ohranjanju osebne higiene, pripravi varne hrane, preprečevanju okužb ter hitrejšemu ukrepanju ob manjših poškodbah ali nenadnih zdravstvenih težavah.
