Prometne nesreče z električnimi skiroji so v zadnjih letih postale stalnica, povečuje se tudi število poškodovanih. Podatki kažejo, da je med njimi več kot polovica mladoletnih. Na nevarnost uporabe e-skirojev so strokovnjaki prejšnji teden opozorili na posebni novinarski konferenci. V UKC Maribor so po poročanju portala N1 do konca letošnjega julija oskrbeli 111 poškodovancev s skiroji, od tega 60 mladoletnih.

V večini primerov ne gre za hude poškodbe

Čeprav pri nesrečah z električnimi skiroji, kot so pojasnili strokovnjaki, večinoma res ne gre za hude poškodbe, pa 5 do 10 odstotkov poškodovanih potrebuje bolnišnično oskrbo. “Nekateri pa so tako poškodovani, da se borijo za življenje, in nekateri med njimi to bitko tudi izgubijo,” je opozoril vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc. Ker se število nesreč z e-skiroji povečuje, strokovnjaki pa opozarjajo, da mnogi vozniki še vedno podcenjujejo tveganja, so na omenjenem portalu vlado vprašali, ali razmišljajo o zaostritvi zakonodaje na tem področju.

Z ministrstva za infrastrukturo so za N1 odgovorili, da se zavedajo pomena varnosti pri uporabi e-skirojev, še posebej med otroki. Zakon o voznikih sicer določa, da lahko motorno vozilo (kamor sodijo tudi e-skiroji) in moped, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, v cestnem prometu vozijo otroci od 12. do 14. leta starosti z veljavno kolesarsko izkaznico in osebe, starejše od 14 let. A so tudi na ministrstvu opozorili, da statistike kažejo, da se večina telesnih poškodb, povezanih z vožnjo e-skirojev, pojavlja v starostni skupini do 18 let.

V šole bi uvedli program za učenje o nevarnostih e-skirojev

Na infrastrukturnem ministrstvu zato aktivno preučujejo možnosti za uvedbo teoretičnega in praktičnega programa v šolah, kjer bi osnovnošolce poučili o obvladovanju e-skirojev ter o varni in odgovorni vožnji. “Poleg formalnega izobraževanja v šolah se zavedamo tudi pomena domače vzgoje in ozaveščanja. Starši igrajo pomembno, čeprav ne izključno vlogo pri spodbujanju varne uporabe e-skirojev,” so dodali in poudarili, da so nove oblike mobilnosti, kot so e-skiroji, postale del našega vsakdana, zato je ključno, da jim namenimo pozornost.

“Na ministrstvu smo zavezani zagotavljanju varnosti vseh udeležencev v prometu, zlasti najranljivejših, kot so mladi in pešci. Skupaj s šolami, organizatorji dogodkov in starši si prizadevamo za celostno in trajnostno reševanje vprašanja varne uporabe e-skirojev. V skladu z resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do leta 2030 načrtujemo in preučujemo vrsto ukrepov, ki so usmerjeni v povečanje varnosti pri uporabi e-skirojev in drugih lahkih motornih vozil,” so pojasnili. Ukrepi so zasnovani tako, da prispevajo k uresničevanju ciljev resolucije in zagotavljanju večje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu, so dodali in našteli ukrepe.

Med ključnimi ukrepi so:

  • Uvedba obvezne uporabe zaščitne čelade za vse uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles. Ta ukrep se neposredno povezuje s ciljem zmanjšanja števila težkih in smrtnih poškodb v prometu, kar je ena od prioritet resolucije.
  • Dvig starostne meje za uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles nad 15 let, kar bi prispevalo k izboljšanju varnostne kulture in zavedanju mladih o varni uporabi teh prevoznih sredstev. S tem ukrepom obravnavajo cilj iz resolucije, ki predvideva boljšo pripravo mladih na varno udeležbo v prometu.
  • Uvedba usposabljanja osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z e-skiroji po vzoru kolesarskega izpita. Ta ukrep bi okrepil prometno izobrazbo in prispeval k boljšemu obvladovanju varne uporabe mikromobilnosti, kar je v skladu z resolucijo, ki spodbuja izobraževanje o varnosti v prometu od najzgodnejših let.
  • Povečanje pristojnosti policije, inšpekcijskih služb in občinskih redarstev za ukrepanje ob ugotovljenih tehničnih odstopanjih e-skirojev, lahkih motornih vozil in e-koles. Ta ukrep bi izboljšal nadzor in zagotavljanje skladnosti z zakonodajo, kar je pomembno za uresničitev ciljev resolucije o varnosti cestnega prometa.
  • Preučitev uvedbe obveznega zavarovanja odgovornosti za uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles, kar bi zagotovilo finančno zaščito v primeru prometnih nesreč in s tem povečalo odgovornost uporabnikov, v skladu z resolucijo, ki poudarja pravno zaščito in odgovornost v prometu.
  • Poenostavitev postopkov za zaseg lahkih motornih vozil, ki niso skladna s področno zakonodajo, kar bi omogočilo učinkovitejše uveljavljanje zakonodaje in prispevalo k varnosti vseh udeležencev v prometu.
  • Vzpostavitev poenotenih evidenc poškodb uporabnikov lahkih motornih vozil, kar bi omogočilo boljšo analizo vzrokov nesreč in razvoj ciljno usmerjenih preventivnih ukrepov, kar je v skladu z resolucijo, ki se osredotoča na analitičen pristop k izboljšanju varnosti v prometu.
  • Urbanistična zasnova, prilagojena mikromobilnosti, ter zagotavljanje ustreznih voznih površin za varno uporabo teh vozil, kar je ključno za zagotavljanje varnosti v urbanem okolju in skladno s trajnostnimi cilji resolucije.
  • Povečanje preventive in opozarjanje na nevarnosti v sklopu delavnic ter ozaveščanje vodstvenih in strokovnih delavcev o varni trajnostni mobilnosti v vrtce in šole. Ti ukrepi bodo pripomogli k večji ozaveščenosti o varnosti v prometu in podprli cilje resolucije, ki vključuje širjenje prometne vzgoje v izobraževalne programe.
  • Uvedba ciljev o varnosti v prometu v izvedbene učne programe po horizontali in vertikali (od vrtca do srednje šole), kar je v popolnem sozvočju z resolucijo, ki poudarja pomen prometne vzgoje kot ključnega elementa pri vzgoji varnih udeležencev v prometu.