V zadnjih letih smo priča naraščajoči negotovosti na svetovni politični in varnostni sceni. Krizne situacije, ki so se pred nekaj leti zdele skorajda nemogoče, so postale realnost, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje.

Pomembno vlogo tako igrajo vojske držav, ki morajo biti sposobne prilagoditi svoje strategije in pripravljenost na spreminjajoče se razmere.

Slovenska vojska kot ključni del nacionalne obrambne moči ni izjema. Preverili smo, kako se pripravlja na morebitne nevarnosti in izzive, ki se pojavljajo na obzorju, kako odgovarja na naraščajoče varnostne grožnje in kateri podatki v trenutnem ozračju ostajajo skrbno varovani.

Sodobno varnostno okolje zahteva stalno prilagajanje

Slovenska vojska se že od svojega nastanka nenehno prilagaja aktualnim varnostnim razmeram, pravijo v vojski. »Najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, s katerim se načrtuje dolgoročno doseganje potrebne stopnje razvoja organizacije in modernizacije sil ter zmogljivosti in povezljivosti Slovenske vojske za uresničevanje nacionalnih interesov ter ciljev na obrambnem področju v sodobnem varnostnem okolju je Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske,« povedo in dodajajo:

»Sodobno varnostno okolje zahteva razvoj Slovenske vojske v smeri povečanja sposobnosti delovanja v različnih varnostnih in obrambno-vojaških scenarijih v celotnem spektru delovanj, vključno s tistimi visoke intenzivnosti, višje stopnje pripravljenosti ter večje odzivnosti, odpornosti, vzdržljivosti in povezljivosti vojaških zmogljivosti.«

[[image_1_article_75524]]

Za dosego teh ciljev je predvidena tudi tesna povezanost z zavezniki. Slovenska vojska trenutno, kot pravijo, »opaža, da sta oprema in usposobljenost naših pripadnikov povsem primerljiva z zavezniki«. Ta stalna usklajenost z NATO zavezniki pomeni, da se Slovenska vojska nenehno usposablja in izboljšuje, da bi ob morebitnih kriznih razmerah lahko hitro in učinkovito ukrepala.

Kadrovsko popolnjeni, kaj pa v primeru izrednih razmer?

Kljub temu, da Slovenska vojska trenutno dosega cilje glede popolnjenosti svojih vrst, obstajajo specifični postopki za mobilizacijo v primeru večje nevarnosti. Kot namreč pojasnijo: »Odločitev o ponovni uvedbi izvajanja zdravniških pregledov, nabora, napotitve na služenje vojaškega roka in obveznega služenja v rezervni sestavi sprejme Državni zbor RS ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi izrednega ali vojnega stanja.«

V tem primeru v skladu z določili Zakona o obrambi Državni zbor odloči o splošni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju oziroma neposredni vojni nevarnosti. »Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni,« še razložijo.

Trenutno je v Slovenski vojski sicer 7.270 pripadnikov, od tega 6.154 stalnih in 1.116 pogodbenih rezervistov.

Je vojska pripravljena?

Operativna pripravljenost Slovenske vojske s trenutnim kadrovskim naborom zagotavlja, da lahko SV opravlja »... vse naloge, ki jih Slovenski vojski daje ustava RS pri obrambi domovine in naloge po Zakonu o obrambi.«

Vendar, kot poudarjajo, so podatki o točnem številu pripadnikov, ki so takoj pripravljeni za akcijo, ter podatki o bojni opremi in strelivu varovani, saj na ta način Slovenska vojska zagotavlja varnost podatkov, ki bi lahko ogrozili njeno učinkovitost ob morebitnih krizah. Da so omenjeni podatki varovani, tako v Slovenski vojski odgovorijo tudi na naša konkretna vprašanja o vojaški opremi, vozilih in zalogah streliva.

Kako pripravljena pa je po vsem opisanem Slovenska vojska za obrambo lastnega ozemlja in sodelovanje v kolektivni obrambi v okviru NATO?

V Slovenski vojski odgovarjajo: »Minister za obrambo in načelnik Generalštaba Slovenske vojske bosta vrhovno poveljnico s poročilom o stanju pripravljenosti seznanila konec meseca.« Še enkrat pa dodajajo, da Slovenska vojska zagotavlja vse naloge pri obrambi domovine, kot ji jih daje Zakon o obrambi.

[[image_2_article_75524]]

Poudarek na mladih

Da bi vojska lahko delovala na najboljši možni način, pa je ključnega pomena tudi kadrovska podpora. Zato ni presenetljivo, da je poleg modernizacije vojaške opreme in zmogljivosti ena izmed prioritet Ministrstva za obrambo tudi kadrovska politika.

»Popolnjevanje kadrov za Slovensko vojsko je poleg modernizacije eden ključnih projektov Ministrstva za obrambo,« pojasnjujejo. V zadnjih letih so že sprejeli številne ukrepe za pridobivanje novih vojakov, kar vključuje tudi štipendije in različne promocije vojaškega poklica. Kot pojasnijo, so leta 2023 v Slovensko vojsko zaposlili več kot 324 novih pripadnikov, leto 2024 pa je prineslo še boljše rezultate.

»Zelo uspešni smo bili tudi pri sklepanju novih pogodb za sodelovanje državljank in državljanov v pogodbeni rezervi Slovenske vojske. Če smo leto 2023 končali z 888 pogodbenimi rezervisti, smo lani podpisali 268 pogodb, tako da je število pogodbenih rezervistov Slovenske vojske ob koncu letošnjega leta naraslo na 1086 pripadnic in pripadnikov,« še poudarjajo v Slovenski vojski in pojasnijo, da jih trenutno štejejo že 1116.

Za prihodnost tako v SV napovedujejo še večji poudarek na pridobivanju mladih, saj je cilj narediti poklic vojaka privlačen in spoštovan, »ki mladim lahko ponudi veliko priložnosti za poklicno kariero in je hkrati ustrezno ovrednoten.«