Odstranjevanje pacientov s čakalnih seznamov v Sloveniji ni redkost – v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor povedo, da so ti primeri »skoraj vsakodnevni«. Kot opozarjajo na Ministrstvu za zdravje, se »črtanje zgodi že ob enkratnem neopravičenem izostanku, če ni pravočasnega opravičila.« A čeprav je zakonodaja jasna, sistem ni vedno enak za vse – predvsem za ranljive skupine posameznikov, ki težje sledijo njegovim pravilom.

Zadošča že en izostanek: kako hitro vas lahko izbrišejo s čakalnega seznama?

Če imate napotnico in ste naročeni na pregled ali poseg, lahko termin enkrat odpoveste brez razlage – a pazite: to morate storiti najpozneje deset dni pred datumom obravnave.

V primeru nepredvidene situacije – bolezni, poškodbe ali smrti v družini – lahko termin še vedno opravičite, a s predložitvijo pisnega dokazila, denimo potrdila osebnega zdravnika.

V nasprotnem primeru gre za neopravičeno odsotnost. Takrat vas izbrišejo s čakalnega seznama, vaša napotnica pa preneha veljati.

Ponovna uvrstitev na seznam je sicer možna – vendar šele po treh mesecih, razen če bi čakanje resno ogrožalo pacientovo zdravstveno stanje.

Mariborske zdravstvene ustanove sledijo istim pravilom. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca pojasnjujejo, da paciente, ki se ne pojavijo in se v 30. dneh ne opravičijo, ročno izbrišejo iz sistema po 35. dneh. V primeru pravočasnega opravičila pa pacientu pripada nov termin glede na stopnjo nujnosti.

Kako v praksi izgleda obveščanje pacientov?

Zakon določa, da mora biti pacient jasno obveščen o terminu zdravstvene obravnave, pa tudi o posledicah morebitne neopravičene odsotnosti. Izvajalci storitev so dolžni navezati stik z bolnikom vsaj dvakrat – ob dodelitvi termina in 1–3 dni pregledom.

V ZD Adolfa Drolca to običajno opravijo z SMS sporočilom ali pisnim obvestilom. Posebej  ranljive paciente, kot so osebe z duševnimi motnjami in starejši, »pokličemo po telefonu, da smo čimbolj razumljivi in prepričani, da nas je pacient razumel in da je obveščen o terminu obravnave«, dodajo.

A v praksi kljub temu prihaja do težav. V ŠENT-u opozarjajo, da digitalni načini obveščanja niso vedno dostopni vsem, predvsem ne starejšim ali tistim z duševnimi težavami. »Opažamo stiske zaradi slabe računalniške pismenosti – uporabniki ne znajo uporabljati portalov, kot je eNaročanje, nekateri sploh nimajo pametnih telefonov,« povedo. Tudi Varuh človekovih pravic pojasnjuje, da morajo biti komunikacijske poti dostopne vsem.

Ranljive skupine ljudi pogosto ostajajo spregledane

Kaj pa, če ima pacient težave v duševnem zdravju, ne uporablja računalnika ali enostavno ne razume, kaj se od njega pričakuje?

Ministrstvo potrjuje, da morajo izvajalci sami poskrbeti, da so pacienti ustrezno obveščeni – tudi s tem, da informacije prilagodijo njihovim zmožnostim razumevanja. Toda posebnih pravil, kako ravnati z ranljivimi skupinami, ni. To pomeni, da je prilagoditev odvisna izključno od izvajalca.

V društvu ŠENT še dodajo, da ranljivi posamezniki »potrebujejo več razlage, osebni pristop, nekoga, ki jih vodi skozi postopke. Ne gre za izključevanje, ampak za opolnomočenje«.

V primeru nenadnih stisk, denimo v času čakanja na ponovno uvrstitev na čakalni seznam, se lahko posamezniki obrnejo na psihologe, socialne delavce, skrbnike, pa tudi društva, kot je Šent, kjer jim ponudijo ustrezno podporo in nadaljnje smernice. A varuh človekovih opozarja, da pacienti z duševnimi težavami potrebujejo celostno obravnavo, zastopniki pacientov pa več podpore in izobraževanj.

Že en neopravičen izostanek od zdravstvenega pregleda vas lahko stane veliko – čakalnega mesta, veljavne napotnice, tudi večmesečnega čakanja na ponovno uvrstitev. Zato je ključno, da pacienti vedo, kaj se od njih pričakuje, kako in kdaj lahko odpovedo termin ter kakšne posledice sledijo, če tega ne storijo pravočasno – tako se izognejo morebitnim zapletom.

Zakon sicer podaja določene prilagoditve  – še posebej za tiste, ki se ne znajdejo z digitalizacijo ali zaradi osebnih okoliščin težje sledijo sistemu. A v praksi je veliko odvisno od samih izvajalcev in pogosto tudi od tega, ali ima posameznik ob sebi nekoga, ki mu zna pomagati.