Sodeč po predlogu novele Zakona o kmetijskih zemljiščih se obeta spremenjen vrstni red predkupnih upravičencev pri nakupu kmetijskih zemljišč. Po novem predlogu bodo kmetije in kmetijska podjetja kot predkupni upravičenci izenačeni. Predlog pa predvideva še eno novost – pri nakupu naj bi imeli prednost tisti, ki imajo v upravljanju najmanj 5 in največ 100 hektarjev primerljivih kmetijskih površin. Za pojasnila v zvezi z omenjenimi predlogi smo se obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Kaj želite s tem predlogom (izenačenje kmetij in kmetijskih podjetij kot predkupnih upravičencev) doseči?
Prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč kot ga določa veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih daje prednost kmetu (fizična oseba) pred kmetijskimi organizacijami. Takšna ureditev ne sledi 14. členu Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da so pred zakonom vsi enaki. Zato se s predlogom zakona pri predkupnih upravičencih kmetijsko organizacijo izenačuje s kmetom (nosilec kmetijskega gospodarstva).
Ena izmed novosti je tudi ta, da naj bi imeli pri nakupu prednost tisti, ki imajo v upravljanju najmanj pet in največ sto hektarjev primerljivih kmetijskih površin. Zakaj uvajate to novost?
S predlagano spremembo vrstnega reda predkupnih upravičencev pri nakupu kmetijskega zemljišča se daje prednost razvojno sposobnemu lokalnemu »kmetu« (nosilec kmetijskega gospodarstva), s čimer se sledi usmeritvam zaokroževanja in povečevanja razvojno sposobnih kmetijskih gospodarstev.
Bi morebiti izpostavili še kakšno predlagano spremembo v okviru novele omenjenega zakona?
Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijskih zemljiščih vnaprej nikogar ne izločijo iz morebitnega nakupa kmetijskih zemljišč, omogočajo pa, da zemljišča prednostno kupijo upravičenci, za katere se domneva, da bodo največ prispevali k uresničevanju ciljev kmetijske zemljiške politike ter zaokroževanju in povečevanju razvojno sposobnih kmetijskih gospodarstev.
