Kot poroča Slo24.si, se slovenski trg samooskrbe letos spreminja hitreje, kot smo bili vajeni v preteklosti. Nedavna odločitev podjetja SunContract, ki je odpovedalo del pogodb gospodinjstvom v sistemu net-meteringa, z izjemo tistih z lastnimi baterijami, tako odpira novo vprašanje o vzdržnosti obstoječega modela.

V središče stopa tehnologija, ki je še nedavno nazaj veljala kot dodatna oprema

Strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija pospešeno prehaja na mesečni poračun, dinamične cene in aktivno vlogo odjemalcev,  v središče pa prihaja tehnologija, ki je bila še pred nekaj leti veljala zgolj kot dodatna oprema – to so baterijski hranilniki energije.

Mnenje strokovnjaka o stanju in spremembah

O stanju in prihodnjih spremembah so se na Slo24.si pogovarjali z doc. dr. Klemnom Sredenškom s Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.

Net-metering, ki je po besedah dr. Sredenška gospodinjstvom omogočal preprosto menjavo energije 1:1 med poletjem in zimo, je za nove priključitve po 31. decembru 2023 postal zgodovina.

Dr. Sredenšek je pojasnil, da od 1. januarja 2024 vsi novi uporabniki vstopajo v sistem net-billinga, kjer se viški mesečno prodajo po tržni ceni, prevzeta energija pa se obračuna po maloprodajni. Gre za pomemben premik, saj gre za prehod iz letnega klasičnega poračuna v finančni obračun v 15-minutnih intervalih. Obstoječi uporabniki sicer ostajajo v net-meteringu, a spremembe najbolj občutijo dobavitelji.

Razlogi za odstopanje od pogodb in vpliv na gospodinjstva

Odpovedi s strani podjetja SunContract naj bi bile jasen znak, da je sistem na dobaviteljski strani postal težko vzdržen. Dr. Sredenšek je navedel jasne razloge, zakaj je do tega prišlo. Med drugim je poleti elektrika na trgu zelo poceni, pozimi pa bistveno dražja, dobavitelj pa mora energijo vrniti v razmerju 1:1, ne glede na dejansko vrednost.

Dr. Sredenšek še nadaljuje, da omrežje električne energije ne shranjuje. Dobavitelji morajo viške poleti prodati po nizkih, pozimi pa isto energijo kupovati nazaj po precej višjih cenah - ta razlika pa v praksi pomeni njihov strošek. Energetska kriza je te razlike še poglobila, število samooskrbnih elektrarn pa je skokovito naraslo, posledično je sistem za marsikaterega dobavitelja postal predrag.

Za obstoječe uporabnike se za zdaj ne spreminja nič bistvenega

Za obstoječe uporabnike v net-meteringu se za zdaj ne spreminja nič bistvenega, vendar pa, po mnenju dr. Sredenška, spremembe zakonodaje in pritiski dobaviteljev nakazujejo, da sistem dolgoročno ne bo ostal nespremenjen.

Za nove uporabnike pa je slika drugačna, saj brez baterije, finančna računica ne bo več tako ugodna kot nekoč.

Nakup baterije bo postala nujnost

Dr. Sredenšek je na vprašanje, ali se baterija splača, odgovoril, da bo za gospodinjstva v novi shemi naložba v hranilnik praktično nujna, predvsem zato ker se poletni presežki prodajo za približno 0,04–0,07 €/kWh, pozimi se elektrika kupuje po 0,12–0,18 €/kWh, hranilnik pa omogoča, da energijo, proizvedeno podnevi ali poleti, porabimo pozneje.

Cene baterij so se v zadnjih dveh letih znižale za več kot polovico, zato je ekonomika danes precej ugodnejša kot pred pandemijo, še dodaja dr. Sredenšek.

Povprečna vračilna doba sistema (elektrarna + baterija) se giblje med 5 in 15 leti, pri dobro načrtovanih sistemih še manj. Pri velikosti baterije se uveljavlja nova praksa, in sicer okoli 1,5 kWh kapacitete na 1 kW moči elektrarne. Stara pravila (2 kWh/kW) so se namreč izkazala za manj učinkovita, saj so velike baterije pozimi pogosto večinoma prazne.

Pametni sistemi upravljanja bodo ključ do prihrankov in nižje omrežnine

Največji prihranki v prihodnje ne bodo izhajali samo iz baterij, temveč iz načina, kako se baterije upravlja. Dr. Sredenšek poudarja, da sistemi pametnega upravljanja omogočajo bistveno bolj učinkovito rabo lastne proizvodnje in prilagajanje porabe trenutnim razmeram v sistemu.

Sodobni sistemi omogočajo natančno spremljanje proizvodnje in porabe v realnem času, samodejno polnjenje baterije v času najnižjih cen, praznjenje ob najvišjih cenah, preusmerjanje delovanja porabnikov (EV, TČ, bojler) v čas najugodnejših tarif, odločanje, ali je bolje presežek shraniti ali prodati, ter zmanjševanje konične moči, kar neposredno zniža omrežnino.

Nov tarifni sistem, rast samooskrbnih elektrarn in pogosta nihanja tržnih cen so razlogi, zakaj postajajo takšni sistemi nujni, saj brez njih gospodinjstvo težko izkoristi potencial lastne proizvodnje. Pametno upravljanje bo tako ključen element nove sheme samooskrbe.

Ena največjih prednosti baterij je kombinacija s pametnim upravljanjem, kar pomeni polnjenje, ko je elektrika najcenejša, praznjenje, ko je dražja, obenem pa izogibanje konicam in zmanjševanje obračunske moči.

Dinamične cene in fleksibilna poraba

Gospodarstvo prav tako stopa v novo realnost, to pa po besedah dr. Sredenška pomeni dinamične cene, fleksibilno porabo, večje baterijske kapacitete in industrijska upravljanja energije. Podjetja prilagajajo proizvodne cikle, optimizirajo konice in vstopajo v modele skupnih hranilnikov, kar je koncept, ki ga EU močno spodbuja.

Če je bil torej net-metering še do nedavnega temelj slovenske samooskrbe, se zdaj izrisuje naslednja smer, ki zajema mesečni poračun, dinamične tarife, 15-minutne obračune, pametna upravljanja porabe in baterijske hranilnike kot osrednji element sistema.

Dr. Sredenšek pravi, da bo brez hranilnikov gospodinjstvom težko uresničiti potencial lastne proizvodnje, saj so le ti ključni za optimizacijo in prihranke v novih pogojih.