Pričele so se počitnice in mnogi starši, ki še niso na dopustih, se sprašujejo, kaj z otroki, ki niso vključeni v kakšne počitniške delavnice? Naj jih popolnoma prepustijo brezdelju, naj jim naložijo kakšna domača opravila, jih usmerijo v pripravo na naslednje šolsko leto, da ga bodo dočakali korak pred vrstniki ...?
Strokovnjak za vzgojo z mariborske univerze Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič podpira določeno mero popolnega brezdelja, a opozarja, da mora biti tudi dolgčas nadzorovan, saj prepogosto pomeni ure in ure pred zasloni: "Zdigitaliziran čas škodi otrokovemu razvoju in njegovi duševnosti. Dolgčas se naj dogaja nekje zunaj, v igri, plezanju po drevesih in med vrstniki." Pri tem je odgovornost tudi na starših, da otroka usmerijo v preživljanje časa v naravi.
Kot dodaja, je otroke, če so dovolj stari, smiselno tudi zaposliti s kakšnim hišnim opravilom. Pri tem ne sme izostati pohvala, pa tudi prijazna opomba, kaj se da storiti še bolje. "Najstnikom namenimo za od dve do tri ure domačih opravil. Tako ali tako znajo delati zelo počasi in vsako opravilo razvleči na nekaj ur," Kristović že pozna male 'finte' mladostnikov, zato tudi poudarja poseben pomen vztrajnosti staršev pri svojih zahtevah in tudi pri razlagi svojim naslednikom, da zanje ne morejo vsega postoriti drugi.
Še več; če so najstniki že starejši, Kristović zagovarja tudi vključitev v počitniško delo: "Pri tem je pomembno, da si mladostnik sam poišče delo in se zanj dogovori. Tako razvija svojo samostojnost, avtonomijo in odgovornost."
Prav slednje so veščine, ki naj bi jih mladi razvijali v času, ko nimajo šolskega dela, torej med počitnicami. "Pretirano se ukvarjamo s tem, da bodo otroci pametni, celo genialni, pozabljamo pa na celovit razvoj njihove osebnosti," je do preambicioznih staršev za Siol kritičen strokovnjak: "Pri prvošolčkih je denimo mnogo bolj pomembno, kot da se naučijo francoščine in španščine, pisanja in risanja, da znajo na stranišču poskrbeti sami zase, da se znajo sami umiti, oprhati in sami jesti."
