Ljudje, ki prihajajo na terapijo danes, večinoma ne izražajo več zaskrbeljenosti nad svojim zastojem zaradi ukrepov, ki so bili izpeljani v času pandemije. Svojih težav, četudi so povezane, večinoma sami ne povezujejo več s pandemijo. Dr. Maja Kus Ambrož, doktorica znanosti in aktivna psihoterapevtka v podjetju Psihovital d.o.o. pa opaža, da se v terapiji kar velikokrat vračajo v čas pandemije, kot nekakšno ločnico med prej in zdaj, kar lahko pomeni samo, da je pandemija vsekakor pustila posledice.

Pandemija je spremenila svet

Kot pojasni psihologinja, so pandemijo nekateri doživeli kot neprijetno, strašno, nekateri pa so posledice pandemije doživeli kot prijetne. "To, da se je čas ustavil jim je omogočilo, da so se ustavili tudi sami in si dovolili čas zase in za bližnje," pove in doda, da je veliko ljudi pandemija tudi povezala s sabo in z njihovimi najbližjimi, jim omogočila čas za rekreacijo, za povezavo z naravo in morda celo omogočila čas za oblikovanje načrtov za prihodnost.

"Pandemija je povzročila precejšnje spremembe v našem vsakdanjem življenju, pravzaprav je spremenila svet."

Omejitve gibanja, zaprtje šol in podjetij, spremembe v načinu dela in druženja pa so lahko prispevali tudi k občutku obtičanja ali ustavitve osebnega napredka. Življenje se je za vse spremenilo, nekateri pa so izolacijo (omejitve gibanja), pomanjkanje socialnih stikov, morebitne novonastale finančne težave (ali pa nezmožnost reševanja starih finančnih bremen), omejitve pri dostopu storitev zdravstvenega varstva ali nezmožnost izvedbe načrtovanih življenjskih dogodkov, doživeli tudi kot stagnacijo.

Pri mladih se je povečala anksioznost, depresija in drugi občutki tesnobe

Kot vse velike nenadne spremembe življenja, je tudi pandemija vplivala na razvoj otrok in mladih. Dr. Maja Kus Ambrož se strinja, da je imela pomemben vpliv na njihovo psihološko dojemanje osebnega razvoja in tudi življenjskih prehodov. Študije kažejo, da se je pri mnogih mladih povečala anksioznost, depresija in občutki osamljenosti ter negotovosti. Povečala se je zaskrbljenost za prihodnost, finančno varnost in splošno dobro počutje mladih, kar je lahko vplivalo na njihovo samopodobo, identiteto in dojemanje lastnega razvoja.

Vsekakor je smiselno omeniti tudi nove načine preživljanja vsakdana (motnje delovne rutine, motnje spalnih navad, motnje v izvajanju prostočasnih dejavnosti,...), kar je nekatere sigurno privedlo do stiske, ki se pojavi kot odziv na potrebno prilagoditev novim situacijam. Tudi povečanje stresa in tesnobe vpliva na njihov celovit razvoj in lahko vodi v občutke zmedenosti, nemoči, pojavi se samonezaupanje.

Razširila se je uporaba raznih zaslonov

"Pandemija pa je, po mojem mnenju, prinesla še eno izredno škodljivo dovoljenje. Mladim je dovolila uporabo zaslonov. Pravzaprav je zaslon postal edina povezava s svetom in četudi je bila upraba zaslonov med mladimi v izrednem porastu (in smo to problematiko že aktivno preprečevali na večih ravneh) še pred pandemijo, se je na zaslone v času pandemijo navadilo tudi veliko odraslih," pove in doda, da zasloni za mlade niso bili več časovno omejeni, saj so postali sredstvo za povezovanje.

Za zasloni pa se lahko skrije marsikaj. Ključni življenjski prehodi, kot so zaključek študija, iskanje zaposlitve, selitev, vzpostavljanje medosebnih odnosov, so bili zaradi pandemije pogosto ovirani ali preloženi, kar je lahko vodilo do občutka, da so obstali ali, da so izgubili nadzor nad svojim življenjem.

Nekateri so doživeli občutek zastoja v razvoju

Na razvoj samopodobe in samozavesti vpliva, po mnenju strokovnjakinje, več dejavnikov. Sem šteje denimo odnos s starši in družinsko okolje, odnosi s prijatelji in socialna sredina, uspehi in dosežki v šoli ter zunaj nje, sprejemanje sebe, nenazadnje imajo velik vpliv tudi mediji. Vpliv dejavnikov je kompleksen in individualen zato je pomembno mladostnike spremljati, spodbujati in jim nuditi oporo.

Mladostnik lahko doživlja občutek zastoja v razvoju zaradi negativnega doživljanja kateregakoli dejavnika, ki vpliva na razvoj samozavesti in samopodobe. Sam občutek stagnacije v obdobju odraščanja pa se kaže v zmanjšanem občutku lastne vrednosti, pomanjkanju zaupanja vase, nezadovoljstvu s samim seboj, občutkih nesposobnosti, težavah pri postavljanju in doseganju ciljev ter povečanem stresu.

Socialni razvoj v mladosti je izredno pomemben dejavnik za oblikovanje zdravih medosebnih odnosov in identitete posameznika. Pandemija je ta proces ovirala z omejitvami socialnih stikov, kar je lahko vplivalo na razvoj socialnih veščin, občutek povezanosti med mladimi in s tem tudi na oblikovanje posameznikove identitete.

Kaj bi svetovali mladim, ki se počutijo, da so zamudili ključne faze odraščanja zaradi pandemije?

Smiselno je, da mladi, ki se počutijo, da so zamudili ključne faze odraščanja zaradi pandemije, poiščejo ustrezno strokovno podporo, meni dr. Kus Ambroževa. Poleg tega je pomembno vzpostaviti podporno okolje doma in v šoli, kjer se lahko mladi pogovorijo o svojih občutkih. Vloga psihološke podpore in uporaba prilagodljivih strategij za soočanje s stresom so ključnega pomena za pomoč mladostnikom pri prilagajanju na nove okoliščine.

Z ustreznim svetovanjem, terapevtsko podporo ter prilagajanjem strategij, ki so prilagojene njihovim potrebam, se lahko mladostniki lažje spopadajo s stresom in anksioznostjo.

Najpogosteje se ta težava kaže kot takoimenovana socialna anksioznost. Gre za povečan občutek nelagodja ali strahu pri vstopu v nove socialne situacije ali pri ponovnem vzpostavljanju vezi s starejšimi socialnimi stiki. Opaža pa se tudi izgubljena motivacija in zanimanje za družabno življenje, kar jim dodatno onemogoča vzpostavitev odnosov. Mnogi navajajo tudi negotovost in zmedenost ob prilagajanju na novo dinamiko v interakcijah.

Najučinkovitejša pomoč je tista, ki je takoj

Vsekakor je najučinkovitejša pomoč tista, ki je takoj. "Zdaj govorimo že o soočanju s posledicami nečesa, kar je za nami. Mladostnikom lahko pomagamo že s tem, da jim prisluhnemo. Poslušanje njihovih občutkov, skrbi in strahov ter nudenje brezpogojne podpore jim lahko pomagata pri obvadovanju teh občutkov. Pomagamo jim lahko tudi s postavljanjem realnih in dosegljivih ciljev. Pomoč pri načrtovanju korakov na poti do ciljev jim daje občutek, da niso sami in, da bodo podprti. Tudi vključevanje v željene aktivnosti, ki se jih veselijo in v katerih se počutijo dobro jim bo povečala samozavest in lastno vrednost," poudari in doda, da so zavedanje, čustvena podpora in usmeritev na posameznika ključni za učinkovito pomoč pri premostitvi stagnacije pri mladih.

Če se občutki stagnacije globoko zakoreninijo in vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje, je smiselno poiskati strokovno pomoč.

"Verjamem, da splošna družbena percepcija izgubljenega časa, ki je lahko posledica pandemije ali kakšnih drugih dogodkov, vpliva na generacijsko dojemanje časa in lastnih dosežkov. Ta občutek izgubljenega časa lahko vpliva na to, kako posamezniki zaznavajo svoje dosežke, razvojne mejnike in splošno časovno perspektivo. Pomembno je, da se takšni občutki obravnavajo in raziskujejo, da bi ljudje lahko bolje razumeli in obvladovali vplive teh percepcij na njihovo življenje in dojemanje sebe," še doda.

Pomemben je dostop do psihološke podpore

"Kot sem že prej omenila, je dostop do psihološke podpore (terapije, podporni programi) vsekakor dobra pomoč mladim pri premagovanju in obvladovanju stresa in tesnobe. Šole in delodajalci lahko pomagajo z mentorstvom, kariernimi usmeritvami, nasveti in priložnostmi za pridobivanje novih veščin ter izkušenj. To jim pomaga pri prilagoditvah v novih situacijah in občutku napredovanja," nadaljuje strokovnjakinja. Čustveno podporo in razumevanje pa lahko seveda ponudi tudi družina, ki lahko mlade vzpodbuja pri iskanju novih priložnosti in ciljev v prihodnosti. Vse dejavnosti, dogodki, programi, ki omogočajo povezovanje ljudi ter pridobivanje novih izkušenj so v izredno pomoč mladim, da se čutijo kompetentnejše tako v osebnem življenju kot v poklicnem razvoju.

Pomembno je delati na pozitivni samopodobi in samospoštovanju. "Smiselna je spodbuda okolja, da prepoznavajo in cenijo svoje dosežke, sposobnosti in kvalitete. Soočanje z novimi izzivi in veščinami jim bo pomagalo pri razvoju in odkrivanju lastnih potencialov. Druženje s skupino ljudi, ki imajo podobne interese in cilje jim bo pomagalo pri občutku pripadnosti in enakosti. Prevzemanje odgovornosti in samostojnosti pri odločitvah jih bo dalo informacijo o zresloti in dejanski starosti," pove in doda, da jim lahko pri osebnem razvoju pomaga tudi raziskovanje novih interesov, hobijev in ciljev.

Vloga terapije pri obravnavi stagnacije mladostnikov je lahko zelo pomembna

Terapija mladostnikom ponudi varno okoljo za izražanje ter nove vpoglede in strategije za spopadanje s situacijo. Terapevt lahko mladostniku pomaga razumeti te občutke, identificirati vzroke in jih usmeriti k rešitvam in sobivanju z njimi.

Tistim, ki nimajo dostopa do terapevtske storitve bi dr. Kus Ambroževa svetovala, da poskusijo v svojem socialnem okolju najti zaupanja vredno osebo (prijatelj, učitej, mentor, brat,..) in z njo podeliti svoje občutke. Že delitev je razbremenjoča in lahko prinese nove perspektive.

Pri obvladovanju stresa in stagnaciji lahko pomaga tudi pisanje dnevnika, meditacija, joga, kakšne dihalne vaje. Svetovala bi tudi redno telesno aktivnost, zdrav način prehranjevanja in dovolj spanja, saj vse to pomaga pri vzpostavitivi fizičnega in čustvenega ravnovesja. Morda se lahko pridružijo kakšni podporni skupni ali organiziaciji, ki nudi podporo in možnosti povezovanja z drugimi, ki se soočajo s podobnimi izzivi. "Ob vsem tem pa bi poudarila tudi, če so ti občutki premočni in se stanje slabša, je nujno poiskati strokovno pomoč. Pri nas je v takšnih primerih pomoč na voljo tudi v okviru javne zdravstvene mreže," zaključi sogovornica.