Mnogi potrošniki takoj ob preseženem roku uporabe izdelek brez premisleka zavržejo. A pretečeni rok ne pomeni nujno, da je živilo nevarno. Trgovci zato na različne načine preprečujejo, da bi hrana, ki ni več primerna za prodajo, končala v smeteh. Nekateri tako donirajo še uporabne izdelke humanitarnim organizacijam, zmanjšujejo cene tik pred iztekom roka in ozaveščajo kupce, da je hrana pogosto uporabna tudi po datumu označenim z "uporabno najmanj do".

Z vprašanji smo se obrnili na večje trgovce in preverili, kako ravnajo s hrano, ki ji poteče rok trajanja, koliko je donirajo, kakšne mehanizme nadzora uporabljajo in kako si prizadevajo za zmanjšanje količin odpadne hrane.

SPAR - optimalno naročanje izdelkov in donacija viška hrane

V SPARu so uvodoma pojasnili, da statistika kaže, da je trgovina člen v verigi, kjer nastane le približno desetina odpadkov, medtem ko več kot polovica nastale količine odpadne hrane izvira iz gospodinjstev. Ne glede na to pa si tudi oni na različne načine prizadevajo, da je presežkov hrane čim manj. "Z rednim spremljanjem prodaje v naših trgovinah omogočamo optimalno naročanje izdelkov in s tem minimalna vračila hrane. Posebej skrbno ravnamo z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe in jim že nekaj dni pred tem znižamo cene. Te izdelke v trgovini posebej izpostavimo in jih označimo z oznako 'Spoštujmo hrano'. Prodajamo le živila, ki so s higienskega, senzoričnega, zdravstvenega in kakovostnega vidika neoporečna in še vedno primerna za uživanje, v roku uporabe. V primeru, da pri preverjanju kakovosti zaznamo, da produkt ne ustreza zakonskim standardom, smo ga primorani zavreči - zberemo jih ločeno, za ustrezen odvoz pa skrbi zunanji izvajalec," so pojasnili.

Viške hrane medtem tudi oni že dlje časa donirajo humanitarnim organizacijam. "Število naših trgovin, ki oddajajo viške hrane, se vsako leto veča in jih je že več kot 70. Smo pa tu odvisni tudi od razpoložljivosti in kapacitet organizacij, ki viške prevzemajo," so pokomentirali. "Menimo, da je prav tako izjemnega pomena osveščanje potrošnikov o zmanjševanju količin odpadne hrane doma v njihovih lastnih gospodinjstvih. Tega se kot podjetje zavedamo, zato smo izdali Sparov vodnik za trajnostno nakupovanje, kjer kupcem med drugim tudi z uporabnimi nasveti in namigi svetujemo za čim boljši izkoristek nakupljenih živil, prav tako smo oblikovali pomočnika AI, ki uporabnikom svetuje, kako porabiti ostanke hrane SPAR," so še dodali.

Lidl - zniževanje cen izdelkov ter donacije presežene hrane

V Lidlu Slovenija so pojasnili, da se z upravljanjem odpadne hrane sistemsko ukvarjajo že vrsto let ter skladno s tem pospešeno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane, obenem pa vseskozi krepijo ozaveščenost javnosti o tej tematiki in spodbujajo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano. Na področju upravljanja odpadne hrane so si do leta 2030 na ravni podjetja zadali strateški cilj, t.j. zmanjšanja količine odpadne hrane na ravni podjetja za 50 % glede na izhodiščno leto 2018. "Ob koncu poslovnega leta 2024 smo, v primerjavi z izhodiščnim letom, zabeležili zmanjšanje v višini -28 %," so pojasnili.

Ob tem so dodali, da so v podjetju že v preteklosti vzpostavili celovit sistem zmanjševanja količin odpadne hrane, v okviru katerega imajo uvedene številne sistemske rešitve, med njimi tudi zniževanje cen izdelkov pred potekom rokom trajanja in donacija presežne hrane humanitarnim organizacijam.

"Že od leta 2017 sodelujemo z Zvezo Lions klubov Slovenije pri projektu Donirana hrana, v okviru katerega humanitarnim organizacijam doniramo presežke hrane, ki ostanejo v trgovini po zaprtju. Ti obsegajo pekovsko pecivo, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter drugo hrano, ki je še vedno primerna za zaužitje. Trenutno hrano doniramo iz skoraj 80 % trgovin, načrtujemo vključitve dodatnih. V povprečju na leto razdelimo 440 ton hrane. Poleg Zveze Lions klubov Slovenije so v našo mrežo vključene še številne druge humanitarne organizacije, med večjimi odjemalci presežne hrane sta npr. tudi Slovenska banka hrane ter socialno podjetje Allium z Mini tovarno. Živil s pretečenim minimalnim rokom trajanja v Lidlu ne prodajamo, čeprav je glede na Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil pod določenimi pogoji prodaja tovrstnih izdelkov dovoljena," so zaključili.

Hofer - izdelke označijo in pocenijo, presežke pa donirajo

Pri HOFERju so prav tako pojasnili, da pred iztekom roka uporabe izdelke označijo in pocenijo, se pa  v trgovinah glede na preostale zaloge izdelkov sproti odločajo, kdaj jih je treba poceniti in v kakšni višini, da se bodo odprodali in da se jih bo čim manj zavrglo. Neprodane izdelke, ki jim je potekel rok uporabe 'Porabiti do', pa ustrezno ločijo in predajo pristojnim službam za ravnanje z odpadki.

"Izdelkov, ki ostanejo neprodani, a so še primerni za uživanje, ne zavržemo, temveč jih doniramo več kot 20.000 socialno ogroženim in ranljivim. Med donirano hrano prevladujejo sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki ter drugi za donacijo primerni izdelki suhega sortimenta. Januarja 2023 smo k obstoječim živilskim izdelkom priključili še hlajeni in zamrznjeni sortiment ter jajca. Iz vseh trgovin skupaj doniramo v povprečju okoli 130 ton hrane mesečno. Pred iztekom roka uporabnosti oziroma najkasneje na dan izteka roka uporabe »Uporabno najmanj do« doniramo tudi izdelke suhega sortimenta, ki ne potrebujejo toplotne obdelave. To so na primer kosmiči, sol, sladkor, brezalkoholne pijače in napitki, trajno mleko, nehlajeni namazi, sladki in slani prigrizki, vložnine, konzerve, olja, kis, zelišča in začimbe, suho sadje in oreščki … V primeru, da gre za izdelke suhega sortimenta, označene z rokom uporabnosti »Uporabno najmanj do«, ki potrebujejo toplotno obdelavo (recimo testenine, riž, moka, žitarice, kaše, kava, čaj, pripravljene jedi, juhe iz vrečke, omake za testenine, izdelki za peko), doniramo na rok ali najkasneje dan po preteku roka uporabnosti," so še dodali.

Pri HOFERju donacije hrane izvajajo sicer že vse od leta 2017, ko so se pridružili projektu Lionsov Donirana hrana. "V sklopu našega projekta smo vanj kot prvi večji trgovec v Sloveniji oktobra 2021 priključili prav vse trgovine HOFER v Sloveniji. Trenutno jih je 93. Ob tem iz več kot 85 % trgovin hrano doniramo vsak dan. Na področju prevzema in razdeljevanja hrane socialno ogroženim in ranljivim skupinam sodelujemo s približno 900 prostovoljci iz več kot 35 socialnih in humanitarnih organizacij (npr. z Lionsi, Karitasom, Rdečim križem, Slovensko filantropijo, centri za socialno delo itd.). Ker menimo, da je za zmanjšanje količine odpadne hrane v gospodinjstvih pomembno poznati razliko med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do«, smo razvili oznako »Je rok potekel? Pogosto uporabno dlje.« To smo z letom 2021 začeli umeščati na embalažo izdelkov naših blagovnih znamk z rokom uporabnosti »uporabno najmanj do« in tako kupce dodatno spodbujamo, naj senzorično ocenijo z oznako opremljena živila, preden jih zavržejo," so še pojasnili.

E.Leclerc - sprotno prilagajanje količine hrane in vsakodnevne donacije

v E.Leclercu Služba za kakovost spremlja svežino in varnost hrane redno, večkrat dnevno, in to z različnimi analiznimi preizkusi in z naključnimi senzoričnimi presojami. "Trudimo se, da v največji možni meri sledimo povpraševanju in dnevno prilagajamo količine hrane, ki jo pripravljamo ali naročamo, če govorimo o hrani z daljšim rokom uporabe. Le-to v dneh/tednih pred potekom roka uporabe znižamo, kar so naše stranke sprejele izjemno pozitivno, tako s finančnega kot trajnostnega vidika," so pojasnili.

Svežo hrano, ki jo sami pripravljajo, in se do konca delovnega dneva kljub skrbnemu načrtovanju količin ne proda, tudi oni vsakodnevno donirajo dobrodelnim organizacijam. Stranske produkte, ki nastanejo pri predelavi živil, pa, zaradi varnosti za zdravje, odvržemo v biološke odpadke. "Odpis živil oziroma količina odpadne hrane je pri nas minimalna," so zaključili.

MOL - umetna inteligenca kot ključ do zmanjšanja zavržene hrane

Z živili, ki jim preteče rok uporabe, tudi na bencinski črpalki MOL ravnajo skladno s predpisano zakonodajo, torej skladno s HACCP metodo ravnanja z živili. "Nenehno si pa z različnimi ukrepi prizadevamo zmanjševati količino zavržene hrane. Med te ukrepe sodijo skrbno spremljanje prodaje, ki ji sledi tudi priprava svežih prigrizkov na naših servisih, redna izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih na bencinskih servisih," so dodali.

Ob tem so nam zaupali, da bodo do konca letošnjega leta na vseh MOL in INA bencinskih servisih po Sloveniji uvedli protokol, ki jim bo omogočal prodajo artiklov, ki so tik pred potekom roka, po znižanih cenah. Skupina MOL sicer na nekaterih svojih trgih (npr. na Madžarskem, Slovaškem, Češkem, v Romuniji) že uporablja tudi različna orodja umetne inteligence, ki jim omogočajo natančno načrtovanje priprave svežih Fresh Corner izdelkov glede na trend nakupov na posameznem bencinskem servisu. "Z uporabo teh orodij smo v lanskem letu na ravni Skupine MOL delež zavržene hrane zmanjšali za kar 35 %," so zaključili.