Mnogo parov se v Sloveniji zaradi nezmožnosti naravne oploditve, odloča za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), s katero pridejo do tako želenega dojenčka. V mnogih primerih pride do končnega uspeha, se pa poraja vprašanje, kaj se stori s preostalimi zarodki.
Zarodki se hranijo do deset let
Ministrstvo za zdravje je za Slo24.si pojasnilo, da se po 35. členu Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) semenske celice, neoplojene jajčne celice in zgodnji zarodki hranijo toliko časa, kolikor želijo starši, a ne več kot deset let.
Po tem obdobju lahko Državna komisija za OBMP izda dovoljenje za podaljšanje hranjenja, dokler je starost para primerna za rojevanje otrok in opravljanje starševskih dolžnosti.
Po preteku roka ali v primeru smrti enega od partnerjev, pustijo zarodke umreti
V nadaljevanju Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je po preteku teh rokov potrebno zavreči semenske celice in neoplojene jajčne celice, zgodnje zarodke pa pustiti umreti. V primeru, da eden od partnerjev med postopkom umre, prenos ali uporaba zarodkov ni mogoča. Ob tem je treba dodati, da je prepovedano zarodke prepustiti drugim parom, prav tako pa se ne smejo uporabiti za medicinske raziskave.
Zakon jasno določa, da odločitev o življenjski dobi zamrznjenih zarodkov v veliki meri ostaja v rokah staršev, a vedno znotraj zakonskih omejitev.
Meje so jasno določene
Kot so zapisali na Slo24.si, s temi omejitvami Slovenija zagotavlja etično in pravno jasnost, hkrati pa omejuje možnosti uporabe zarodkov kot »darila« ali kot material za medicinske raziskave. Strokovnjaki prav zaradi tovrstnih idej opozarjajo, da je pogovor o hranjenju zarodkov ključnega pomena že pred začetkom postopkov OBMP.
Shranjeni zarodki odpirajo pravna in etična vprašanja
Za pare, ki se odločajo za postopke OBMP, vprašanje shranjenih zarodkov predstavlja pomemben in hkrati občutljiv vidik celotnega procesa. Zakonodaja jasno opredeljuje okvirje, hkrati pa posameznikom dopušča možnost, da sami sprejemajo odločitve o nadaljnjih korakih. Usoda shranjenih zarodkov tako presega zgolj medicinski vidik in odpira tudi pravna ter etična vprašanja, kar poudarja pomen pravočasnega informiranja in skrbnega načrtovanja pri zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo.
