Kot smo poročali včeraj, je Evropska komisija za obdobje 2028-2034 predlagala dolgoročni proračun v višini 2000 milijard evrov. Od tega bo 300 milijard evrov namenjenih evropskim kmetom, 218 milijard manj razvitim regijam, 451 milijard pa spodbujanju konkurenčnosti gospodarstva, je pojasnil evropski komisar za proračun Piotr Serafin. Kaj to pomeni za Slovenijo, poroča Slo24.

Zviševanje nacionalnih prispevkov držav članic ni predvideno

Proračun znaša 1,26 % bruto nacionalnega dohodka EU, kar je več kot trenutnih 1,1 % (okoli 1200 milijard evrov), poleg tega pa so na voljo še sredstva iz sklada za okrevanje po covid pandemiji v višini okoli 800 milijard evrov. 

Za manj razvite regije bodo namenili 218 milijard evrov, celotni kohezijski politiki pa približno 450 milijard evrov. Za konkurenčnost gospodarstva bo namenjenih 451 milijard evrov, pri čemer bo 410 milijard v posebnem skladu za raziskave, digitalizacijo in zelene tehnologije. Okoli 700 milijard evrov bo namenjenih okoljskim ciljem. Za obrambo in vesolje bo namenjenih 131 milijard evrov, kar je petkrat več kot doslej. Za zunanjo politiko in humanitarno pomoč pa je predvidenih 200 milijard evrov. Financirali bodo tudi ukrepe za migracije.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen ob tem poudarja, da zviševanje nacionalnih prispevkov držav članic ni predvideno. Predlog bodo predstavili ministrom EU v petek, prava pogajanja, v katerih se lahko predlog - vključno z obsegom - še precej spremeni, pa se bodo začela jeseni, običajno trajajo vsaj leto in pol. 

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Po poročanju Slo24 razdeljevanje proračuna Sloveniji lahko prinese več priložnosti, izkoristek pa bo odvisen predvsem od kakovosti nacionalnih strategij in projektov. V primeru, da bo predlog Komisije sprejet, bo proračun za 2028–2034 znašal precej več kot sedaj, a denar se ne bo več razdeljeval togo po državah, ključni bodo predvsem nacionalno-regionalni načrti, v katerih bodo članice same določile reforme in projekte. Slovenija bo tako morala pravočasno pripraviti kakovostne načrte, uspeh pa bo odvisen predvsem od njihove vsebine.

Znotraj približno 450 milijard evrov za kohezijo bo 218 milijard namenjenih manj razvitim regijam. To lahko pomeni potencialno priložnost za Pomurje, Koroško, Zasavje in del Štajerske. Prav tako bi ob sprejetju lahko pričakovali stabilno podporo podeželju, saj bo 300 milijard evrov zagotovljenih posebej za evropske kmete, od tega del tudi kot “varovalo” za krizne razmere. To je za Slovenijo pomembno iz tega vidika, da ima razdrobljeno kmetijsko strukturo in velik pomen podeželja.

Prav tako lahko Slovenija v 451 milijardah evrov, namenjenih za znanost, digitalizacijo in čiste tehnologije, vidi priložnost, da podpre razvoj naprednih tehnologij, krepi raziskovalne institucije ter prestrukturira energetski in industrijski sektor. Dodatnih 131 milijard evrov za obrambo in vesolje odpira vrata tudi sodelovanju slovenskih podjetij v evropskih obrambno-tehnoloških verigah.

Približno 700 milijard evrov bo vezanih na okoljske cilje, kar pomeni, da bo Slovenija morala v svoje projekte in načrte sistematično vključevati trajnostne ukrepe, od prometa in stavb do industrije in kmetijstva.

Prispevki članic se sicer ne bodo zvišali, bo pa EU uvedla nove lastne vire, kot so trošarine za tobak. To bi lahko posredno vplivalo tako na slovensko davčno politiko kot gospodarstvo. Kljub temu, da bo na voljo več denarja za področja, ki so za Slovenijo ključna, fleksibilnost porabe pa večja, to za državo pomeni tudi več odgovornosti; odločilni bodo predvsem kakovost nacionalnih načrtov, sposobnost izpolnjevanja zelenih ciljev in pravočasna priprava projektov.

Več o tej tematiki lahko preberete na Slo24.