Avgusta 2023 je Slovenijo zajel najhujši poplavni dogodek v zgodovini. Voda je uničila številna gospodinjstva, povzročila ogromno materialno škodo in razgalila ranljivost sistema.
Po podatkih Skupine Triglav je skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov znašala kar 212,2 milijona evrov – skoraj desetkrat več od povprečja zadnjega desetletja.

Dogodek je bil jasen signal, pogoje zavarovanj je bilo treba prilagoditi novi realnosti.

»Poplave so pokazale, da so številni objekti, ki so utrpeli škodo, stali na območjih, ki jih uradne karte sploh niso označevale kot ogrožena,« je za slo24.si pojasnil Sašo Sever, direktor službe za korporativno komuniciranje pri Zavarovalnici Triglav.

Ker številni lastniki niso imeli ustreznega kritja ali so bile njihove zavarovalne vsote prenizke, so zavarovalnice jeseni 2023 prenovile pogoje zavarovanja doma – predvsem pri kritju za poplave.

Višje vsote, višje premije in 15-dnevna karenca

Največja sprememba je povišanje zavarovalnih vsot za poplave v večjih paketih, kar omogoča višja izplačila ob škodi, a prinaša tudi nekoliko višje premije.
Zavarovalnice so hkrati uvedle 15-dnevno karenco – kritje za poplavo začne veljati šele 15 dni po sklenitvi zavarovanja. Namen ukrepa je preprečiti, da bi se ljudje zavarovali tik pred napovedano ujmo.

Kako zavarovalnice določajo poplavno tveganje

Kot poroča Slo24.si, pri oceni poplavne ogroženosti zavarovalnice uporabljajo več virov: karte Agencije RS za okolje (ARSO), podatke Statističnega urada RS, Geološkega zavoda Slovenije in lastne karte, ki jih redno posodabljajo po večjih neurjih.

»Po poplavah 2023 smo interno karto poplavne nevarnosti temeljito posodobili in jo uskladili z dejanskimi izkušnjami s terena,« dodaja Sever.

Kritja brez novih izključitev, a z omejitvami

Po novem posebnih izključitev za poplave ni – zavarovanje je možno tudi za objekte ob vodotokih. A na teh območjih so zavarovalnice omejile najvišje možne zavarovalne vsote, saj je tveganje tam bistveno večje.
Soudeležba ob škodi (franšiza) ostaja nespremenjena, kar pomeni, da lastniki ob škodi ne nosijo dodatnih stroškov, razen če izberejo višje kritje.

Tretjina slovenskih domov brez zavarovanja

Kljub vse pogostejšim ekstremnim vremenskim dogodkom v Sloveniji še vedno okoli tretjina nepremičnin fizičnih oseb ni zavarovanih.
»Zavedanje o tveganjih se povečuje, a to še vedno ne pomeni, da ljudje svoje police tudi ustrezno prilagodijo,« opozarja Sever.
Zavarovalnice zato vse več vlagajo v preventivo in informiranost – uporabnikom ponujajo digitalna orodja, s katerimi lahko preverijo, koliko je njihova nepremičnina izpostavljena različnim tveganjem.

Od izplačil k preventivi

Slovenske zavarovalnice vse tesneje sodelujejo s strokovnjaki, državnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. V ospredje stopajo tri besede: preventiva, prilagoditev in odgovornost.
»Naš cilj ni le pokriti škodo, ampak pomagati ljudem razumeti, kako se lahko bolje pripravijo. Zavarovanje je del rešitve, ne pa edina rešitev,« poudarjajo v Triglavu.

Poplave lahko postajajo del vsakdana

Podnebne spremembe pomenijo, da bodo vremenski ekstremi v Sloveniji postali pogostejši in intenzivnejši. Prenovljeni pogoji zavarovanj tako odražajo novo realnost – poplave niso več izjema, temveč stalna nevarnost.