Po besedah premierja Goloba, Šutarjev zakon prinaša celovit nabor ukrepov, še posebej pa bo z njim izboljšana varnost ljudi. Zakon v prvi vrsti daje policiji pooblastila za zaščito življenja in boj proti orožju, vendar pa bo, v nasprotju s prvotnim načrtom, policiji omogočen vstop v hišo ali stanovanje mogoč le v primeru življenjske ogroženosti.

Žrtve nasilja bodo odslej zaščitene

Premier Golob meni, da bo država odslej boljše zaščitila žrtve kot v preteklosti, saj so nasilneži do sedaj uživali preveč ugodnosti. Z zakonom želi vlada zaostriti pregon nasilništva in omogočiti žrtvam boljšo zaščito, saj je do sedaj žrtev pogosto bila prepuščena sama sebi.

Ukrepi proti drobnim krajam in zlorabam sistema

Kazniva dejanja tatvin majhne vrednosti se bodo prekvalificirale v prekrške. Globe bodo odvisne od zneska od 150 evrov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša do vključno 100 evrov, do globe v višini 750 evrov ob škodi v višini do 500. Z globo do 1500 evrov se lahko kaznuje storilec, ki je že bil pravnomočno kaznovan za enak prekršek iz tega člena v obdobju zadnjega leta.

Zaščita mladoletnih mamic bo od sedaj naprej boljša

Ureditev, ki ščiti mladoletne mamice, ki so prepogosto prisiljene v prezgodnjo materinskost, izključene iz izobraževanja in prikrajšane za dostojno prihodnost, je ena izmed točk v zakonu, ki je po mnenju Goloba med najbolj ključnimi.

Zakon določa obveznost centrov za socialno delo v primeru mladoletnih roditeljev. Centri bodo morali preučiti, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je potreben odvzem otroka staršem. Presodijo tudi, ali je treba vložiti predlog za postavitev otroka pod skrbništvo za mladoletnega starša ali novorojenega otroka.

Če je mladoletni starš mlajši od 15 let, center za socialno delo lahko sodišču predlaga postavitev pod skrbništvo. Predlaga mu tudi, da se za skrbnika imenuje center za socialno delo. Center ima tudi nalogo ugotoviti, ali je treba družinske prejemke tem staršem zagotavljati v materialni obliki.

Dodatna pooblastila policiji

Šutarjev zakon prinaša tudi dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih. Po novem zakonu, če bo policija ocenila, da je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali obstaja verjetnost, da bo taka ogroženost sledila, bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video- ter avdio-snemanje.

Varnostno tvegano območje bo na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot je denimo stopnja kriminalitete, določil direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako pa bo veljalo tudi za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.

Vstop policistov v hišo ali stanovanje možen le v primeru ogroženosti

Policija bo po novem lahko brez naloga sodišča vstopila v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in opravila pregled, ne bo pa brez naloga smela opraviti hišne preiskave. Izpolnjen mora biti pogoj, da se vstopi v prostore le če je to neizogibno potrebno, ter da se za zavarovanje ljudi, takoj zaseže strelno orožje. Če bo potrebno, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

Varnostne akcije oziroma racije

Policisti bodo smeli na varnostno tveganih območjih opravljati varnostne akcije z namenom preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj, hujših kršitev javnega reda ter hujših kršitev s področja javnega prometa, s katerimi se lahko ogrozi življenje, zdravje, osebna varnost ljudi ali premoženje. Odredi jo lahko direktor policijske uprave ali generalni direktor policije.

V primeru racije govorimo o časovno omejeni operaciji, ki ne sme presegati treh ur, če gre za širše območje ali kompleksnejše varnostne razmere, pa do šestih ur.

Višje kazni za nasilništvo

Zakon prinaša višje kazni za nasilništvo, saj se zaostrujejo kazni za kaznivo dejanje nasilništva po 296. členu kazenskega zakonika. Za osnovno obliko kaznivega dejanja je bila do sedaj predpisana kazen od nič do dveh let zapora, po Šutarjevem zakonu pa bi bila od šestih mesecev do treh let zapora. Za hujše oblike, na primer hudo ponižanje več oseb ali lahko telesno poškodbo oškodovanca pa se kazen z do treh let dviguje na od enega do petih let zapora.

Možnost daljšega pripora

Po dosedanji ureditvi zakona o kazenskem postopku pripor po vložitvi obtožnice lahko traja največ dve leti. Če v tem času obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi. Šutarjev zakon po novem dopušča vrhovnemu sodišču pri najhujših kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen osem ali več let zapora, da lahko izjemoma pripor podaljša za največ eno leto, skupaj bi pripor torej trajal največ tri leta. Pri odločitvi bo sodišče upoštevalo naravo, težo in način izvršitve kaznivega dejanja.

Brezplačna pravna pomoč

Zakon posega tudi na področje brezplačne pravne pomoči. Le ta ne bo več dodeljena tistemu prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.

Javni red in mir v okolici

Zakon uvaja nova pooblastila za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih obratih in njihovi okolici. Če je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja ali prekrška zoper javni red in mir, ji policisti ukažejo takojšnjo odstranitev iz gostinskega lokala in njegove okolice, in sicer najmanj 200 metrov od lokala.

Osebi, ki je bila v zadnjih dveh mesecih pred policijskim postopkom že odstranjena iz gostinskega obrata, ob ponovni kršitvi javnega reda in miru ali utemeljenem sumu, da je ponovno storila kaznivo dejanje v prostorih tega gostinskega obrata ter je pričakovati, da bo s kršitvami nadaljevala, odredijo prepoved približevanja gostinskemu obratu za največ eno leto.

V primerih množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov dve ali več prepovedanih dejanj hkrati smejo policisti z ustno odredbo odgovorni osebi odrediti takojšnjo začasno zaprtje gostinskega obrata, hkrati pa lahko odredijo prepoved zadrževanja oseb v okolici 200 metrov od lokala. Ta ukrep lahko traja največ šest ur in se šteje kot stopnjevalni ukrep za zagotovitev javne varnosti ob začasnem zaprtju in prepovedi zadrževanja v okolici. Za ta ukrep se bo vzpostavila tudi posebna evidenca.

Začasni zaseg premoženja

Če bo uslužbenec Finančne uprave RS (FURS) zaznal večje odstopanje med vrednostjo premičnega premoženja, s katerim razpolaga fizična oseba, in njenimi dohodki, bo lahko to premično ali finančno premoženje na licu mesta začasno zasegel.

V 30 dneh po zasegu bo FURS zagnal postopek nadzora, v šestih mesecih od začetka postopka pa izda odločbo. Če postopka ne začne ali odločbe ne izda v predvidenem roku, se premoženje vrne.

Izvršba na denarne socialne prejemke za izterjavo glob

Posameznik, ki ima zapadle neplačane obveznosti, za katere so bili v dveh letih pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo, ima možnost dodelitve denarne socialne pomoči v naravi.

Upravičencu se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, če otrok upravičenca iz neopravičljivih razlogov 35 ur ne obiskuje pouka osnovne šole. Prav tako se socialna pomoč tako izplačuje tri mesece, če upravičenec ne zagotovi vključitve otroka v vrtec, pa bi ga na podlagi mnenja centra za socialno delo moral.

Poraba sredstev za občine z romskimi naselji

Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov, ki so v pristojnosti občine in so namenjeni zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja v lokalni skupnosti zaradi posebnih okoliščin.

Občine bodo morale ponuditi javna dela

V občinah z evidentiranimi romskimi naselji, ki iz tega naslova dobivajo dodatna sredstva, morajo izvajalci javnih del zagotoviti vsaj 10 odstotkov teh javnih del za zaposlovanje Romov.

Opozicija zakon podprla, vendar ostajajo kritični

Opozicijske stranke, med njimi SDS in NSi, so t.i. Šutarjev zakon podprle, predvsem zaradi stabilizacije razmer na jugovzhodu države, kljub temu pa opozarjajo, da je zakon v sprejeti obliki, bistveno okrnjen in ne bo naslovil najpomembnejših težav, s katerimi se v tej regiji srečujejo. Stranke iz opozicije prav tako smatrajo, da zakon skorajda popolnoma ignorira priporočila enajstih županov, po tem ko so se napovedovale konkretne spremembe, zlasti na področju socialne politike.

Poslanci Levice med glasovanjem niso bili prisotni, saj so že pred sejo povedali, da pri obravnavi sprejetja zakona, ne bodo sodelovali. Po njihovem mnenju, bo zakon porušil temeljna ustavna načela, čemur pritrjujejo tudi nekateri pravniki, ki smatrajo, da tovrsten »omnibus« zakon presega svoje pravne okvire.

Šutarjev zakon pod drobnogledom Evropske komisije

Evropska komisija je Slovenijo pozvala, naj zagotovi, da izvajanje ponoči sprejetega predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivalo na katero od skupnosti v državi. V Romski fundaciji za Evropo so bili medtem do zakona kritični.

Tiskovna predstavnica komisije, Eva Hrnčirova je v izjavi povedala, da spodbujajo Slovenijo, naj zagotovi, da implementacija t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivala na katero od skupnosti. Prav tako zakon ne sme ustvariti ranljivosti za skupnosti, ki so že izpostavljene tveganju. Evropska komisija se zaveda, da je pomembno nasloviti varnost in ohraniti javni red, vendar pa morajo biti ukrepi povsem v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami. Hrnčirova je v odzivu na sprejetje predloga zakona v državnem zboru slovenske oblasti pozvala še h konstruktivnemu dialogu z romsko skupnostjo, v katerem je možno nasloviti tudi varnostna vprašanja.

Dodala je, da bodo zakon podrobneje preučili, potem ko ga bo podpisala predsednica republike Nataša Pirc Musar in ko bo uradno objavljen.

Kritična tudi Romska fundacija

Na sprejetje predloga Šutarjevega zakona so se odzvali tudi v Romski fundaciji za Evropo, kjer menijo, da zakon celotno romsko skupnost obravnava kot varnostno grožnjo, obenem pa jih skrbi, da Evropska unija dopušča, da se strah spremeni v politiko.

V fundaciji so tudi mnenja, da se v zvezi z zakonom odpirajo tudi številna druga vprašanja, povezana z varovanjem zasebnosti, podatkov in komunikacij, pravosodnimi varovalkami ter omejitvami uporabe vojske na ozemlju lastne države.

Župan Macedoni delno zadovoljen

V odzivu za RTV Slovenija, je župan Novega mesta, Gregor Macedoni, zadovoljen s sprejetjem zakona, saj izboljšuje pravni okvir za reševanje romske problematike. Župana med drugim veseli, da je državni zbor spremenil časovne omejitve trajanja nekaterih ukrepov. Po prvotnem predlogu bi namreč nekateri ukrepi veljali eno oz. tri leta, sprejeta različica pa določa njihovo veljavnost do ureditve v sistemski zakonodaji, kar Macedoni razume kot neke vrste neomejeno veljavo.

Manj je zadovoljen s tem, da so nekatere rešitve v sprejeti različici zakona omiljene in tako ne dajejo dovolj jasnega sporočila tistim, ki so jim namenjene. Med drugim je omenil določbo, da so prejemniki denarnih socialnih pomoči kaznovani šele, ko naredijo tretji prekršek oz. drugo kaznivo dejanj.

Macedoni si v prihodnje predvsem želi, da bodo organi pri izvajanju zakona dosledni, hkrati pa da bodo dosledno izvajali že veljavno zakonodajo, ki jim že daje marsikatero pooblastilo. Predvsem bo po njegovi oceni bistveno, kako se bodo ukrepi izvajali na terenu. Župan Macedoni v prihodnosti pričakuje, da bodo sprejete še spremembe, ki se nanašajo na področje trga dela, saj si želi, da se vzpostavi v naši družbi stanje, pri katerem bo delo vrednota in kjer se bo se bolj izplačalo delati, kot biti nezaposlen.