Volivci se bodo na referendumskem glasovanju v nedeljo, 11. maja, izrekali o podpori zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje. 

Vprašanje, ki bo dano na referendumu, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?  

Referendum je zahtevala SDS s podporo več kot 40.000 volivcev. V SDS namreč menijo, da v zakonu niso jasno določena merila, po katerih se bodo dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke podeljevali ter da dodatek pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev. Vztrajajo tudi, da bi morala vlada najprej pripraviti pokojninsko reformo, ki bi izboljšala položaj vseh starejših. 

Kaj predvideva novi zakon?

Nov zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo, nadomešča tistega iz leta 1974 in med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad s seznama, ki je priložen zakonu. Med temi nagradami je več kot deset takšnih, ki nagrajuje življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.

Do 100-odstotnega dodatka k lastni pokojnini, kar trenutno pomeni, da bi prejemnik prejel skupno do največ 3055 evrov mesečno, so v skladu z novim zakonom upravičeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi prejemniki pa so upravičeni do 50-odstotnega dodatka.

Nov zakon predvideva, da se pri izračunu osnove za odmero dodatka upošteva znesek pokojnine upravičenca v mesecu, v katerem je vložil predlog za priznanje pravice do dodatka, ter znesek starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene na dan vložitve predloga za priznanje pravice do dodatka od najvišje pokojninske osnove, navedene v zadnjem uradno objavljenem sklepu sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Dodatek bi pripadel samo zaslužnemu posamezniku, ki mu je bil dodeljen, in ga ne bi bilo mogoče več dedovati v obliki vdovske ali družinske pokojnine, kot zdaj velja za izjemne pokojnine.

Proti uveljavitvi zakona bi moralo glasovati vsaj 338.491 volivcev

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina udeležencev in vsaj petina vseh upravičencev. Točno število, koliko glasov proti bo za to potrebnih, bo ministrstvo za notranje zadeve ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja. Podatek o številu vseh na dan glasovanja bodo Državni volilni komisiji posredovali najpozneje deset dni po dnevu glasovanja, torej do 21. maja. 

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je 25. aprila v volilnih imenikih za izvedbo glasovanja na zakonodajnem referendumu vpisanih 1.692.455 volilnih upravičencev, od tega 1.581.100 volivk in volivcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji in 111.355 s stalnim prebivališčem v tujini. Ker je od števila volilnih upravičencev odvisen kvorum, ki je potreben za zavrnitev zakonov na referendumu, to pomeni, da bi moralo proti uveljavitvi zakona glasovati vsaj 338.491 volivcev.

Če bo kvorum dosežen, bo obveljal zakon iz leta 1974, v nasprotnem primeru bo uveljavljen novi zakon. 

Začetek predčasnega glasovanja 

Predčasno glasovanje na posebnih 97 voliščih pa se začenja danes, 6. maja, in bo potekalo do 8. maja, med 7. in 19. uro. Volivci lahko sicer predčasno glasujejo le v okraju stalnega prebivališča, prijava na predčasno glasovanje ni potrebna, volivci potrebujejo le osebni dokument za identifikacijo, na DVK priporočajo tudi obvestilo volivcu, ki pa sicer ni obvezno.

Na referendumu bodo kot vedno mogoče posebne oblike glasovanja. Tako bodo volivci, ki bodo na dan glasovanja zunaj okraja svojega stalnega prebivališča, lahko glas oddali na volišču v drugem okraju, volivci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču, pa bodo lahko glasovali na svojem domu. Oboji so morali to sporočiti okrajni volilni komisiji. Na volišču v Sloveniji bodo lahko glas oddali tudi volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji.

Prvi delni izidi znani isti dan po 19.30 uri

Prvi delni izidi glasovanja bodo sicer znani v nedeljo po 19.30. V ponedeljek jih bodo dopolnjevali še z izidom glasovanja po pošti iz Slovenije, 19. maja pa še z rezultati glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Ravno zaradi ugotavljanja kvoruma pa bodo uradni izidi referendumov znani šele pozneje. V maju bodo namreč ugotavljali, kdo od volivcev je do dneva glasovanja umrl in kdo je pred smrtjo še glasoval.

Skladno z rokovnikom volilnih opravil bo tako DVK postopek ugotavljanja končnega izida glasovanja zaključila med 22. in 30. majem, ob tem bo sprejela akt o izidu glasovanja in referenduma ter ga objavila v uradnem listu.

Stališča organizatorjev

V referendumsko kampanjo o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je vključenih 12 organizatorjev. Zagovorniki menijo, da zakon prinaša jasna in transparentna merila, medtem ko nasprotniki menijo, da gre za podeljevanje privilegijev ozki skupini ljudi in izpostavljajo, da je treba najprej urediti pokojninski sistem za vse upokojence.

Stališča vseh organizatorjev, ki so vstopili v kampanjo je nedavno pridobila STA:

POLITIČNA STRANKA

NSi - PROTI
Dodatek je namenjen prejemnikom, ki niso vplačevali prispevkov za pokojnino. S tem se spodkopava zaupanje v pokojninski sistem ter vzpostavlja neenakost. Sporna je širitev nabora priznanj in nagrad, ki so osnova za dodatek. S tem se širi krog upravičencev, kar pomeni več javnofinančnih obveznosti. S prenosom odločanja z vlade na kulturno ministrstvo dodatek ni več izjemen, ampak je postopek dodelitve avtomatičen. Ne gre spregledati tudi mačehovskega odnosa do ljubiteljske kulture, ki pogosto največ prispeva k utrjevanju kulturne zavesti naroda.

SD - ZA
Poudarjamo pomen kulture kot temeljnega elementa identitete in povezanosti naše skupnosti. Zakon ne uvaja nove pravice - izjemne pokojnine za vrhunske umetnike obstajajo že od leta 1974. A obstoječi zakon je zastarel in ne določa jasnih meril za podeljevanje teh pravic. Novi zakon uvaja transparentna, objektivna in pravična merila, ki zagotavljajo večjo enakost in odgovornost. Naš cilj je dialog z državljani - želimo odpreti prostor za razmislek, pojasnila in razumevanje pomena zakonodaje, ki vrednoti prispevek umetnikov k naši družbi.

Zeleni Slovenije - PROTI
Zeleni Slovenije spoštujemo kulturo in vlogo ustvarjalcev, a pokojninske zakonodaje ne smemo spreminjati parcialno ali pod vplivom interesnih skupin. Izjeme morajo biti del celostne pokojninske reforme, ki zagotavlja pravičnost in vzdržnost za vse generacije. Predlagana rešitev tega ne zagotavlja, zato bomo na referendumu glasovali proti.

Levica - POZIV K BOJKOTU
Novi zakon prinaša več pravičnosti in preglednosti pri podeljevanju pokojninskih dodatkov. Ne uvaja privilegijev, temveč jasna merila, ki zagotavljajo transparentnost. Če bo zavrnjen, se bodo dodatki še vedno podeljevali - a brez urejenih pravil. Referendum, ki stane 6,6 milijona evrov, ni rezultat vsebinske razprave, temveč politična zloraba ene stranke. SDS nas je že večkrat povlekla v nepotrebne referendume, ki niso prinesli sprememb. Čas je, da se takšni referendumi končajo z neveljavnostjo. Pozivamo k bojkotu - dan raje namenimo kulturi.

Gibanje Svoboda - POZIV K BOJKOTU
Spodbujamo k neudeležbi. Volivcem predlagamo, da referendumski dan preživijo ob dobri knjigi, obisku gledališča, razstave ... ali z družino ali prijatelji v naravi. Bojkot ni pasivnost, ampak jasno stališče. Zloraba demokratičnega mehanizma referenduma za politične obračune škodi umetnosti in kulturi, zato ne sodelujemo v tej igri. Novi zakon je napreden, odpravlja zastarelo ureditev iz leta 1974, uvaja strokovna merila in ukinja dedovanje. Z bojkotom branimo stroko, kulturo in skupne vrednote, ker kultura ne sme biti politična tarča.

Piratska stranka Slovenije - ZA
Menimo, da novi zakon potrebujemo, ker je bilo področje dodeljevanja dodatkov k pokojninam kulturnikov z izjemnimi dosežki desetletja slabo urejeno. Prvotni zakon iz leta 1974 ni bil nikoli zares posodobljen. Odločitev o podelitvi dodatkov je po njem odvisna od volje vsakokratnega ministra, ki je v danem trenutku pristojen za kulturo. Z novimi kriteriji bo večji del odgovornosti za podeljevanje tovrstnih dodatkov na komisijah, ki kulturnikom podeljujejo nagrade. Gre za neke vrste decentralizacijo odločanja, ki jo Pirati podpiramo.

Stranka Glas upokojencev - PROTI
Zastopamo ogromno število upokojenih, ki se s privilegiji na splošno ne strinjajo. V Sloveniji živi 360.000 upokojenih, ki nimajo prihodkov, ki bi presegli prag revščine. Še več, 180.000 je takih, ki nimajo niti 700 evrov pokojnine, in prav ti bi morali biti prvi, ki bi prejeli kakršenkoli dodatek za normalno življenje. Privilegije bi morali v celoti odstraniti. Merila zanje ni, politično dodeljevanje denarja na račun davkoplačevalcev in upokojenih pa ni dopustno.

SDS - PROTI
Zakon peščici daje dodatek med 1200 in 2400 evrov mesečno, medtem ko bi ta sredstva lahko prejeli številni ustvarjalci na področju kulture in umetnosti. V nobeni državi EU ne podeljujejo tako visokih dodatkov k pokojnini, v 20 letih to nanese polovico milijonske Nobelove nagrade. Dodatke bodo dobili tudi tisti, ki niso v pokojninsko blagajno prispevali skoraj nič. Zakon tudi politizira dodeljevanje nagrad Prešernovega sklada in državnih odlikovanj in bistveno povečuje število upravičencev. Dodatki bodo oproščeni davka za dolgotrajno oskrbo.

Nova socialdemokracija - PROTI
Izhajamo iz vrednot Janeza Evangelista Kreka in doktrine krščanskega socializma, ki poudarja skrb za uravnotežena in pravična družbena razmerja. Izjemne pokojnine, ki jih prinaša ta zakon, pa ravno rušijo ta razmerja, saj so nagrade v obliki dosmrtnih pokojnin prešle vse razumne meje. Krog upravičencev pa se bo še bistveno povečal. Sedanji način nagrajevanja je bil ustrezen. Glede na to, da so danes v Sloveniji praktično vsi družbeni podsistemi podvrženi politiki, se bojimo, da bo ta vplivala tudi na izbor nagrajencev.

SLS - PROTI
Sedanji pokojninski sistem je nepravična piramidna shema, ki temelji na vedno manjši bazi aktivnih zavezancev. Ob negativnih demografskih trendih bo sistem razpadel. Mladi danes s previsoko obdavčitvijo plačujejo za mizerne pokojnine starejših, a sami ne bodo nikoli dobili poštenega nadomestila. Zato smo proti vsakršnim izjemam in delnim popravkom - potrebujemo popoln reset sistema. Tega moramo spremeniti iz pretočnega v varčevalnega, obrestno-obrestni račun naj začne delati za ljudi. Naj vsak uživa sadove, ki jih je skozi svoje delo ustvaril.

Fokus - PROTI
Zakon je socialno krivičen in uvaja trajne privilegije za peščico že nagrajenih posameznikov, medtem ko mnogi upokojenci živijo pod pragom revščine. Najprej bi morali poskrbeti za najranljivejše. Zakon temelji na politično pogojenih merilih komisije ministrstva za kulturo, kar spodkopava temeljno načelo enakosti v pokojninskem sistemu in ustvarja izjeme, ki niso vezane na realne prispevke posameznika. Namesto selektivnih dodatkov zagovarjamo celovite, pravične rešitve za vse z nizkimi pokojninami, za umetnike pa simbolno enkratno nagrado.

PRAVNA OSEBA

Društvo Asociacija - ZA
Veljavni zakon meril za priznanje dodatkov k pokojninam izjemnih umetnikov ne opredeljuje natančno. Ti v enakem ali primerljivem položaju tako niso vselej enakovredno obravnavani. Z glasom ZA podelitev dodatka ne bo več kaprica ministra in s tem politična odločitev. Kampanja omogoča nasloviti bolj pomembno temo: upokojevanje in višine pokojnin delavcev v kulturi in na splošno. Ti bodo zaradi nepriznavanja dela težje izpolnili pogoje za upokojitev, številni bodo obsojeni na mizerne pokojnine. Predlog pokojninske reforme stanje še poslabšuje.