V Sloveniji so odkrili prva gnezda orientalskega sršena (Vespa orientalis), ki predstavlja resno grožnjo za lokalne ekosisteme, čebelarstvo in kmetijstvo. Ta invazivna vrsta je bila v zadnjih dveh letih opažena že posamezno, a gnezda do zdaj niso bila odkrita. Strokovnjaki zdaj opozarjajo, da gre za začetek širjenja, ki bi se lahko v prihodnjih letih močno zaostrilo, če ne bodo sprejeti takojšnji ukrepi, poroča BodiEko.
Velja za drugega najbolj strupenega sršena na svetu
Orientalski sršen je izvorno iz Bližnjega vzhoda in Sredozemlja. Njegovi piki so izjemno boleči, saj velja za drugega najbolj strupenega sršena na svetu. Vrsta se eksponentno širi, saj se v enem letu lahko razvije več matičnih osebkov. Sršen napada čebelje panje, škoduje vinogradom in sadovnjakom, piki pa lahko povzročijo tudi hude alergijske reakcije pri ljudeh.
Odstranjevanje gnezd je lahko življenjsko nevarno
Posamezniki lahko pripomorejo tako, da o sumljivih gnezdih takoj obvestijo lokalno čebelarsko društvo, občinske službe ali Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Nikakor pa gnezda ne smete odstranjevati sami, saj je to lahko življenjsko nevarno.
[[image_1_article_80663]]
Širjenje sršena pri nas je omogočilo vse toplejše podnebje in milejše zime v Sloveniji - pri nas se ni širil zaradi hladnejših zim, ki so zdaj redke.
Ocenjuje, da imamo vsaj 25 aktivnih gnezd
Prva gnezda so bila odkrita v središču Kopra, navaja portal. Na povabilo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je teren pregledal priznani grški strokovnjak dr. Papachristoforou Alexandros, ki je v zgolj nekaj urah našel pet aktivnih gnezd. Po njegovih ocenah je samo v Kopru trenutno aktivnih vsaj 25 do 30 gnezd, na celotnem obalnem območju pa je število še precej višje.
Zatiranje sršena je skoraj nemogoče, ko se enkrat utrdi
Strokovnjaki poudarjajo nujnost takojšnjega ukrepanja, preden se vrsta razširi po vsej Primorski in naprej v notranjost države. Zatiranje sršena je skoraj nemogoče, ko se enkrat utrdi.
ČZS zato poziva pristojne institucije, naj nemudoma organizirajo sestanek, vzpostavijo sistem za zgodnje odkrivanje in uničevanje gnezd ter izvedejo osveščanje prebivalcev. Pravijo, da gre za resno grožnjo slovenskemu kmetijstvu, turizmu in naravnim habitatom.
