Meduze, preprosti organizmi, katerih ožig pa zna biti zelo boleč, se tudi na določenih področjih v Jadranu v zadnjih letih pogosteje pojavljajo - letos bi naj na območju slovenskega morja meduz bilo še posebej veliko. Razlog bi naj tičal v vse višjih temperaturah morja, pa je to res?

Bila je prava senzacija, če si naletel na meduzo

Bralka iz Maribora, ki že od otroštva večino poletij preživlja v Ankaranu, saj ima njena družina tam stanovanje, prav tako pa v tem obmorskem mestu med poletjem dela, je delila z nami njeno opažanje glede meduz v slovenskem morju. "Zdi se mi, da, ko sem bila mlajša, tega sploh ni bilo. Bila je prava senzacija, če si naletel na morski klobuk ali meduzo, zdaj pa so klobuki zelo pogosti, vmes pa naj bi bile tudi meduze," pravi. Po njenem opažanju (in opažanju mnogih drugih), bi naj vsako leto v morju bilo več meduz.

Sicer je meduza že ni ožgala, a je med plavanjem že naletela na njih, zdi pa se ji, da gre v večini primerov za klobuke, ki so nenevarni oziroma ne ožgejo. Pravi pa, da je zelo odvisno od vremena - velikokrat bi naj klobuki bili čisto pri plaži in tako na njih naleti tudi med plavanjem, večkrat pa ne opazi ničesar. "Nekateri naj bi celo na eni plaži videli kompasne meduze, ki te res precej opečejo, tako da me je že malo strah plavati v globine. Nisem pa jih videla sama," dodaja. 

Za porast populacije meduz bi naj po prepričanju nekaterih bile krive vse višje temperature morij in oceanov, saj jim predstavljajo ugodno okolje za razmnoževanje. O opaženih meduzah v slovenskem morju so to poletje poročali tudi razni slovenski mediji. Kot poroča Delo, je informacije o povečanem številu meduz potrdil tudi oceanograf dr. Martin Vodopivec z Morske biološke postaje Piran, ki opaža večje število kompasnih meduz, katere je omenjala tudi naša bralka. Ta vrsta meduz ob stiku s človeško kožo sproži močan ožig, a o invaziji ne moremo govoriti. Kot pravi Vodopivec, so takšne trditve pretirane, saj bi se naj občasno in v nepravilnih časovnih intervalih v določenem predelu morja pojavljali po ena ali dve kompasni meduzi, pa še takrat bi se naj zadrževali kar precej globoko.

Vsako leto zabeležijo nekaj primerkov kompasnih meduz

Kompasne meduze so avtohtona vrsta in kljub temu, da nekaj primerkov zabeležijo vsako leto, jih je letos na območju slovenskega območja več kot običajno. Kot Vodopivec navaja za 24ur.com, pa točen vzrok ni znan - meduze imajo sicer naravna nihanja v populaciji, nanje pa vplivajo tudi temperatura, razpoložljivost hrane ter morski tokovi. Kdaj se bodo meduze umaknile, ni možno napovedati. "V zadnjih dneh smo opazili nekaj obnemoglih osebkov, kar zna biti znak, da se letošnje množično pojavljanje zaključuje. Ali je to res, bomo videli v naslednjih tednih," je Vodopivec za omenjeni medij povedal junija. Meduze so se v preteklih letih najbolj množično pojavljale med aprilom in julijem.

"Stiku z meduzami se izogibajte. V primeru ožiga sperite mesto z morsko vodo, v primeru močnejše reakcije na ožig poiščite pomoč pri zdravniku," svetuje Vodopivec za 24ur.com.

Kot razlog za občutek, da je meduz toliko več, je lani za portal Časzazemljo.si sodelavka Morske biološke postaje Piran Alenka Malej navedla tudi večjo pozornost na te organizme. Ti pojavi so v preteklosti namreč bili premalo opazovani, danes pa so na masovne pojave meduz ljudje in raziskovalci veliko bolj pozorni. Tudi Malejeva pravi, da jasnega oziroma preprostega razloga za pojav meduz ni, ter da tudi višja temperatura morja ne more biti označena za točen vzrok, saj nekaterim vrstam meduz odgovarja, drugim pa ne. 

[[image_1_article_79346]]

Omenja tudi, da je na Jadranu nekaterih vrst meduz danes več, pri tem pa gre predvsem za klobučnjaške meduze, med katere spadata tudi veliki klobučnjak ter uhati klobučnjak in je o njih poročala tudi naša bralka. Ožig klobučnjaka načeloma ni boleč, je pa zato boleč ožig mesečinke, ki se je pred dvemi leti na Hrvaškem ponovno razširila. Malo manj boleč ožig ima kompasna meduza, a ker gre za ožigalkarje, se meduz v nobenem primeru ne dotikajte, pa poroča portal N1.