Predlog novega zakona o medijih, ki ga je vlada v torek poslala v DZ, je eden najsodobnejših v EU, je danes dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Sprejetje predvidene sheme državne pomoči tiskanim in digitalnim medijem je nujno, meni. Predlog zakona o STA in predlog novele zakona o RTVS pa sta v medresorskem usklajevanju.
Zdajšnji zakon izpred skoraj 25-ih let
Zdajšnji zakon o medijih, ki so ga prvič sprejeli leta 2001, je po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko zares potreboval obsežno prenovo. Kot je poudarila v izjavi za medije ob robu srečanja z nemško ministrico za kulturo Claudio Roth, se je v tem času na področju medijev veliko spremenilo.
Vrečko je izpostavila tudi predvidene sheme državnih pomoči tiskanim medijem pri prehodu na digitalizacijo in pomoč digitalnim medijem. To je po besedah ministrice "absolutno nujno", zlasti po gospodarski krizi, epidemiji covida-19 in razvoju tehnologije. "Gre za sheme, ki so evropsko primerljive in razvojno naravnane," je dejala Vrečko.
Višina sredstev za shemo še ni znana, saj "praviloma sredstva v zakonih niso določena". Ko bo zakon sprejet, bo ministrstvo za kulturo to vprašanje odprlo z ministrstvom za finance, s katerim bo določila sredstva v proračunu. Sredstva zdajšnjega medijskega razpisa, ki so jih v predlogu zakona povišali, so resda določena vrsto let, je pri tem dodala.
Mediji, ki bodo želeli pridobiti denar iz državne sheme, bodo med drugim morali biti vpisani v razvid medijev, pri čemer je po besedah ministrice jasno, "kaj je medij, kaj medijska hiša". Tako morajo imeti uredniško politiko in novinarje ter morajo periodično objavljati.
Želeli najboljšo različico zakona
Ministrica Vrečko je še pojasnila, zakaj je vlada predlog zakona o medijih v obravnavo v DZ poslala ravno zadnji dan v letu 2024, in to na dopisni seji. Dejala je, da so ga v živo obravnavali na seji vlade 23. decembra, pred sprejemom pa so morali urediti "res malenkosti". Dodala je, da so predlog zakona v javno razpravo poslali pred več kot enim letom in "res iskali možnost najboljšega zakona".
Cilj predloga zakona o medijih je po navedbah ministrstva zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti in svobode izražanja v novem medijskem okolju. Predlog po navedbah ministrstva med drugim določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov. Predlog usklajujejo tudi z novimi evropskimi akti na področju medijev, tudi aktom o svobodi medijev.
STA
