Svetovni dan boja proti steklini obeležujemo vsako leto 28. septembra, na obletnico smrti Louisa Pasteurja, ki je razvil cepivo proti steklini. Letošnji svetovni dan pod sloganom »Preseči meje stekline« (angleško Breaking Rabies Boundaries) v ospredje postavlja potrebo po napredku in preseganju trenutnega stanja.
Ključnega pomena je enoten pristop
Programi nadzora stekline so odličen primer za operacionalizacijo pobude »Eno zdravje« - za izgradnjo struktur in zaupanja, ki so ključni za vzpostavitev sistemov tudi za druge zoonoze (bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka in obratno), vključno s tistimi, ki so nagnjene k pandemiji. Ta tema poziva k inovativnim strategijam in sodelovanju med različnimi sektorji in regijami ter poudarja pomen povezovanja prizadevanj za zdravje ljudi, živali in okolja.
S preseganjem meja lahko premagamo geografske, socialno-ekonomske in izobraževalne ovire ter zagotovimo cepljenje, ozaveščenost in dostop do zdravstvene oskrbe. Enoten pristop je ključnega pomena v boju proti steklini in cilju, da bolezen ne bi več ogrožala ljudi in živali.
Kako se prenaša?
Za uresničitev tega cilja je nujno medsektorsko in čezmejno sodelovanje, ki povezuje vlade, zdravstvene organizacije, veterinarske službe in skupnosti. Bolezen ne pozna meja, enako bi moralo biti pri skupnem ukrepanju za njeno odpravo, je eno ključnih sporočil letošnjega svetovnega dne boja proti steklini.
Steklina, ena najstarejših poznanih zoonoz, se prenaša preko okužene sline, z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, preko poškodovane kože in sluznice. Razširjena je po vsem svetu, letno pa zaradi nje umre več kot 59.000 ljudi. Razlikujemo dve vrsti stekline: urbano, ki jo širijo predvsem psi, in silvatično (gozdno), ki jo v Evropi prenašajo predvsem okužene lisice. Večina smrti, in sicer 95 %, je med prebivalci Azije in Afrike, v 99 % so smrtni primeri posledica ugriza steklega psa. Od 30 do 60 % žrtev zaradi ugrizov psov je otrok, mlajših od 15 let.
Zadnji primer ugotovljen leta 2013
V Sloveniji smo bili v boju proti steklini uspešni, saj imamo priznan status države, proste stekline. Urbana steklina je bila z obveznim cepljenjem psov in izvajanjem drugih ukrepov izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni, zadnji primer pri ljudeh pa je bil ugotovljen leta 1950. Po uvedbi peroralnega cepljenja lisic proti steklini z letalskim polaganjem vab je število pojavov bolezni drastično upadlo. Zadnji primer silvatične stekline je bil v Sloveniji ugotovljen januarja 2013 pri lisici. Kljub temu, da je v Evropi steklina v večji meri že izkoreninjena, pa ostaja cepljenje psov eden pomembnejših preventivnih veterinarskih ukrepov.
Svetovni dan boja proti steklini je torej priložnost, da vsak od nas pripomore k uresničitvi zadanega cilja – tako z izvajanjem predpisanih ukrepov kot z drugimi aktivnostmi, ki pripomorejo k ozaveščanju o bolezni in odgovornemu lastništvu živali. Kljub uspešnemu boju proti steklini sta izvajanje preventivnih ukrepov in visoka raven ozaveščenosti nujna za ohranjanje statusa države, proste bolezni. Pri tem je ključnega pomena sodelovanje vseh – tako veterinarske kot zdravstvene službe in posameznikov, ki morajo z roko v roki izvajati vse ukrepe, potrebne za preprečevanje pojava stekline pri ljudeh.
