Sodeč po lestvici globalnega indeksa organiziranega kriminala za leto 2025, se Slovenija nahaja na 32. mestu od 44-ih držav v Evropi, ter na 140. mestu od 193-ih držav na svetu. V primerjavi z nekdanjimi republikami v Jugoslaviji, se je Slovenija odrezala najboljše – Bosna in Hercegovina je pristala na šestem mestu, Srbija na visokem četrtem mestu, Hrvaška na 17. mestu, Črna Gora na 10. mestu, Severna Makedonija pa na 18. mestu. Na neslavnem seznamu najslabše uvrščenih držav v zvezi z organiziranim kriminalom v Evropi, so se znašle Ukrajina, Rusija in Italija.

Trgovina z ljudmi

V poročilu je zapisano, da Slovenija, še vedno deluje kot izvorna, tranzitna in ciljna država za trgovino z ljudmi, pri čemer so žrtve predvsem izkoriščane za delo in spolne storitve. Največje žrtve trgovine z ljudmi so migranti iz Ukrajine, Tajvana, Romunije, Madžarske in držav Balkana, ki so še posebej ranljivi. Poročil navaja, da delodajalci ljudem pogosto zasežejo potne liste in silijo posameznike v izkoriščevalske delovne pogoje.

Trgovina z orožjem

Slovenija ima majhno, a pomembno vlogo v regionalnem trgovanju z orožjem, predvsem kot tranzitna država znotraj širše nezakonite mreže orožja na Balkanu. Orožje običajno vstopi v Slovenijo iz Bolgarije, nato pa se prevaža proti zahodu v Evropo. Slovenske skupine naj bi sodelovale predvsem z balkanskim kartelom, ki dominira v večjem delu trgovine in je pogosto povezan s trgovino z drogami.

Ponaredki na slovenskem tržišču

Trg ponarejenih izdelkov v Sloveniji je zmeren, vendar obstaja. Ponarejena oblačila, čevlji, elektronika in igrače običajno vstopijo v državo iz Kitajske, Hong Konga in Turčije skozi pristanišče v Kopru. Obstajajo sumi o vpletenosti organiziranih skupin, vendar konkretnih dokazov za to ni. Slovenija je tudi pogosto omenjena kot vir ponarejenih cigaret, predvsem za francoski trg. Kljub temu, da se je obseg nezakonite trgovine zmanjšal od leta 2021, ponarejeni izdelki še vedno ostajajo stalnica v podzemnem gospodarstvu države.

Na področju okolja je Slovenija v dobrem položaju

Kazniva dejanja v zvezi z rastlinami v Sloveniji obstajajo, vendar niso v večjem obsegu. Poročilo razkriva, da se nezakonita sečnja gozdov pojavlja občasno, prizadene pa tako državne kot zasebne gozdove. Trgovina z divjimi živalmi je prisotna, vendar vztrajna težava v Sloveniji, saj država služi kot tranzitna točka za trgovino z divjimi živalmi, predvsem pticami, ki se tihotapijo iz Romunije, Bosne in Hrvaške v Zahodno Evropo. Kazniva dejanja z divjimi živalmi so v zadnjih letih upadla, predvsem zaradi močnejšega izvrševanja zakonodaje in preventivnih ukrepov.

Trg z mamili še vedno šibka točka

Poročilo še navaja, da je slovenski trg heroina dobro uveljavljen in v veliki meri pod nadzorom balkanskega kartela. Čeprav je trg začasno upadel leta 2020, so v zadnjih letih opazili ponovno rast, trgovina z heroinom pa je tesno povezana s tihotapljenjem ljudi in trgovino z orožjem. Slovenske in evropske policijske enote so v preteklosti uspešno razbile več celic za trgovino z drogami, vendar pa trgovina ostaja močna, pri čemer še posebej izstopa glavno mesto Ljubljana.

Poraba kokaina v Sloveniji je znatna. Balkanski kartel dominira v tej trgovini, upravlja z logistiko in distribucijo preko pristanišč v Sredozemlju in Severnem morju ter sodeluje z dobavitelji iz Latinske Amerike. Kljub povečanim zasegom kokaina s strani organov pregona, nezakoniti trg ostaja močan, pogojen z naraščajočim povpraševanjem.

Konoplja je najbolj pogosto uporabljena nezakonita droga v Sloveniji, spremlja pa jo rastoča kultura majhne pridelave. Čeprav Slovenija ni glavno središče za proizvodnjo konoplje, je trgovina povezana z balkanskim kartelom, ki nadzira prevoz in distribucijo konoplje. Policijske racije iz let 2023 in 2024 so potrdile, da pridelava konoplje v Sloveniji ni omejena le na majhne, individualne pridelovalce, temveč gre za večjo, usklajeno operacijo, ki jo vodijo organizirane kriminalne skupine.

Kibernetski napadi in goljufije

Kibernetski kriminal v Sloveniji je prisoten, najpogosteje pa so tarče večja podjetja in vladne institucije, ki so deležne napadov z izsiljevalskim virusom. Sodeč po poročilu, je tudi finančni kriminal v Sloveniji razširjen, prednjačijo pa goljufije, spletne prevare in korupcija pri javnih naročilih, ki predstavljajo izzive.

Slovenija se dobro upira kriminalu, vendar je prostor za izboljšave

Slovenija je izkazala močno zavezanost boju proti organiziranemu kriminalu, zlasti na področjih trgovine z drogami in tihotapljenja ljudi. Z izjemo prisotnosti balkanskega kartela, gre po večini za manjše združbe, ki pa jih je zaradi razpršenosti težje odkriti.

V poročilu je zapisano, da čeprav Slovenija ohranja visoko raven administrativne in proračunske preglednosti, se še vedno srečuje z izzivi pri izvrševanju zakonodaje in političnem vmešavanju.Za izboljšanje boja proti korupciji je vlada uvedla digitalne ukrepe, kot so sistemi e-plačil in spletni dostop do informacij o javnih naročilih, kar omogoča večji javni nadzor, toda to še ni dovolj. 

Slovenija sodeluje tudi z evropskimi in globalnimi institucijami v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu. Ratificirala je več mednarodnih konvencij in sodeluje v varnostnih pobudah s sosednjimi državami, EU in organi, kot je Europol. Dvostranski sporazumi, zlasti z Albanijo, Italijo in Avstrijo, so izboljšali skupne operacije proti tihotapljenju ljudi in trgovini z drogami.