Pobuda za preimenovanje »prometne nesreče« v »trk« ali »trčenje« odpira širšo družbeno debato o odgovornosti, jeziku in o tem, kako doživljamo tragične dogodke na cestah.
Statistike o varnosti prometa v Sloveniji kljub rahlemu izboljšanju v primerjavi z evropskim povprečjem namreč niso spodbudne … V tem kontekstu iniciativa Zavoda Varna pot, ki jo podpira tudi Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) ne predstavlja zgolj terminološke spremembe, temveč poskus korenitega premika v razmišljanju o vzrokih in preprečevanju teh dogodkov.
»Gre za izjemno pomembno in potrebno pobudo Zavoda Varna pot, ki jo na Agenciji za varnost prometa močno podpiramo,« poudarjajo na Agenciji za varnost prometa. Osrednji argument zagovornikov preimenovanja je, da izraz »nesreča« nehote ustvarja vtis nepredvidljivosti in neizogibnosti, medtem ko sta »trk« ali »trčenje« bolj nevtralna in dejanska izraza, ki pogosto odražata posledice napačnih odločitev posameznikov.
Osnovna teza pobude je, da izraz »nesreča« v našem jeziku nosi konotacijo nečesa nepredvidljivega, usodnega in izven človekovega vpliva. Ko pa govorimo o dogodkih, ki so pogosto neposredna posledica rizičnega vedenja – vožnje pod vplivom alkohola, prehitre vožnje, uporabe mobilnega telefona ali neupoštevanja prometnih pravil – se z izrazom »nesreča« nehote zmanjšuje občutek odgovornosti posameznika.
Zavod Varna pot je v svojih izjavah še bolj neposreden:»Pobuda je upravičena in pomembna. Gre za nujno spremembo v jeziku, ki odraža družbeno zrelost in zavest o odgovornosti v prometu. S tem se oddaljimo od predstave, da gre za naključne dogodke, in jasno izpostavimo odgovornost povzročiteljev.«
Argumenti za in proti
Zagovorniki preimenovanja izpostavljajo več ključnih argumentov. Nova terminologija bi namreč omogočila jasnejši razmislek o odgovornosti in preventivi, hkrati pa bi bilo z njo mogoče poudariti, da ima posameznik neposreden vpliv na ključne dejavnike vožnje, poudarja AVP:
»Pomembno je tudi izpostaviti, da ima posameznik neposreden vpliv na vsaj tri dejavnike vožnje: način vožnje (npr. hitrost, neupoštevanje signalizacije), vožnjo pod vplivom (alkohol, droge, uporaba zaslonov in drugih motilcev pozornosti) ter tehnično brezhibnost vozila.« Jasnejša poimenovanja bi omogočila ustreznejšo obravnavo primerov, kjer je do trčenja prišlo zaradi malomarnosti, v nasprotju s tistimi, kjer gre za resnično nepredvidljive okoliščine.
Nenazadnje pa bi sprememba prispevala k večjemu spoštovanju žrtev, saj bi natančnejše poimenovanje dogodka poudarilo težo posledic. »Uporaba izrazov, kot sta 'trk' ali 'trčenje', prispeva tudi k večjemu spoštovanju žrtev, saj dogodek poimenuje natančneje in s tem poudarja težo posledic,« menijo na AVP. Podobno stališče deli tudi Zavod Varna pot: »Preimenovanje je izraz spoštovanja do žrtev in orodje za izgradnjo prometne kulture.«
Na drugi strani obstajajo tudi pomisleki. Sprememba bi zahtevala uskladitev zakonodaje, medijskega poročanja in izobraževalnih vsebin, kar bi bil časovno in logistično zahteven proces. Mag. Andreja Knez, generalna direktorica Direktorata za ceste in cestni promet Ministrstva za infrastrukturo, opozarja, da bi »sprememba pojma 'prometna nesreča' pomenila poseg v vse predpise (zakone, podzakonske predpise, zapisnike, obrazce,...), kjer je uporabljen pojem 'prometna nesreča'.«
Poleg tega Knez opozarja na mednarodni kontekst, saj je v Konvenciji o cestnem prometu uporabljen izraz »prometna nezgoda« (francosko "d´accident"), kar pomeni, da ta pojem v zakonodajnih predpisih uporabljajo vse države podpisnice te konvencije.
Lahko jezik vpliva na družbeno dojemanje in našo varnost?
Kljub izzivom bi lahko imelo preimenovanje pomemben vpliv na splošno družbeno dojemanje prometnih dogodkov. »Preimenovanje bi pomenilo pomemben premik v družbeni zavesti – od razumevanja prometnih dogodkov kot naključij k razumevanju, da gre pogosto za posledice konkretnih odločitev,« so prepričani na Agenciji za varnost prometa, podobno pa tudi v Zavodu Varna pot menijo, da bi bil to ključni korak k ustvarjanju kulture odgovornosti v prometu: »Z novim izrazom bi spremenili način razmišljanja – od pasivnega sprejemanja 'nesreče' k aktivni zavesti o posledicah.«
Stališče sicer deli tudi prometna policija. Mag. Ivan Kapun iz sektorja prometne policije UUP GPU dodaja: »Menimo, da lahko tudi drugačno poimenovanje dogodka v prometu vpliva na dojemanje varnosti in odgovornosti na cestah. Termin 'nesreča' vendarle daje občutek pri udeležencu cestnega prometa, da gre za naključje (...), ki ga enostavno ni mogoče preprečiti.« S spremembo bi se udeleženci prometa bolj zavedali, da lahko s svojim ravnanjem preprečijo skoraj vse dogodke na cesti.
»Izraz nesreča sedaj uporabljamo za vse dogodke, kjer je na javni cesti udeleženo premikajoče se vozilo in se je kdo telesno poškodoval ali je nastala vsak premoženjska škoda. Veliko nesreč je takih, kjer je jasno, da je do njih prišlo zavestno in ne po nesreči (vinjen voznik, občutno prehitra vožnja, kolesar po levi kolesarski itd. To so aktivnosti udeležencev v cestnem prometu, ki se niso zgodile po nesreči, ampak se je povzročitelj še kako zavedal, da dela nekaj narobe,« je še jasen mag. Kapun.
Kaj kažejo mednarodni zgledi in kako bodo deležniki pobudo peljali naprej?
Pobude za spremembo terminologije na področju prometnih dogodkov niso nove. V tujini so jih že podprle organizacije, kot so RoadPeace (VB), FEVR, WHO, ZN in ETSC. »Zgled dobre prakse so priporočila za poročanje o prometnih trčenjih, ki so jih v Veliki Britaniji oblikovali v sodelovanju z novinarko Lauro Laker,« pojasnjujejo na AVP in dodajajo, da tam medijem svetujejo uporabo izrazov, ki ne razosebljajo dogodkov.
V Sloveniji smo trenutno še v fazi ustvarjanja dialoga in razmišljanja o tem, kaj vse bi sprememba termina lahko s seboj prinesla. Pri tem so trenutno v ospredju predvsem različni dogodki in okrogle mize. »Dogodki, kot je nedavna okrogla miza 'Prometna nesreča ni nesreča', so pomembni koraki v smeri dialoga, spodbujanje razmisleka in družbeni premik k večji prometni odgovornosti,« povedo na Agenciji za varnost prometa, v Zavodu Varna pot pa pojasnijo, da načrtujejo kampanje na družbenih omrežjih, medijsko komunikacijo, sodelovanje z drugimi institucijami ter izobraževalne delavnice.
Ključno vodilo je spoštovanje do žrtev
Kaj je torej tisti ključni »zakaj« pobude? Sogovorniki se strinjajo, da je v ozadju pobude predvsem spoštovanje do žrtev prometnih dogodkov. »Sprememba bi bila simbolno dejanje priznanja trpljenja žrtev. Prav tako bi poudarila, da za dogodki stojijo neodgovorna in nepremišljena dejanja, ne naključja, kar bi lahko prispevalo k pravičnejšim sodnim obravnavam in večji družbeni podpori žrtvam,« meni Zavod Varna pot, kjer zaključijo:
»Vsaka beseda, ki jo kot družba izberemo, ima težo, in izraz 'nesreča' pogosto prehitro opraviči neodgovorno ravnanje, ki je privedlo do tragedije. S spremembo želimo žrtvam pokazati, da jih slišimo, da razumemo njihovo bolečino in da kot družba ne bomo več zamižali pred resnico.«
