Z vzponom platform, kot so Vinted, Facebook Marketplace in Bolha, je čiščenje omar in prodajanje rabljenih stvari, ki nam ne služijo več, postalo nekaj povsem vsakodnevnega. A preden objavite naslednji oglas, se je pametno vprašati kje je meja. Kdaj se nedolžna prodaja pretesne majice ali nepotrebnega darila spremeni v "delo na črno"?

Da se ne bi namesto dodatnega zaslužka v vašem nabiralniku znašla globa v višini do 7.000 evrov, smo preverili, kje FURS potegne črto med priložnostno prodajo in delom na črno.

Razlika med priložnostno in pridobitno dejavnostjo

Kot so uvodoma pojasnili, ne gre za delo na črno, če posameznik, torej fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti, preko družbenih omrežij občasno (priložnostno) prodaja svoje lastne rabljene izdelke po ceni, ki je nižja od nabavne in se zaradi tega finančno ne okorišča. "V praksi to pomeni, da posameznik občasno proda svoj rabljeni izdelek, ki ga ne potrebuje več, po ceni, ki je nižja od tiste, po kateri je izdelek kupil. Če gre torej za takšne primere, ni nič sporno," so razložili.

V kolikor pa posameznik opravlja prodajo rabljenih ali novih oblačil, ki niso njegova last, torej pridobitno dejavnost, mora dejavnost ustrezno registrirati.

Pridobitna dejavnost je vsaka tržna dejavnost

Ob tem so dodali, da je pridobitna dejavnost tista dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. "Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah - ZGD-1 je lahko fizična oseba tržno aktivna bodisi v pojavni obliki gospodarske družbe bodisi v pojavni obliki podjetnika, t. j. fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja," so razložili.

Fizična oseba, ki opravlja dejavnost ter ni vpisana v ustrezen register ali nima priglašenega dela, opravlja delo na črno, ki je po Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prepovedano. Za kršitev dela na črno je prepisana globa od 1.000 do 7.000 evrov in odvzem protipravne premoženjske koristi.

Za opredelitev pojma opravljanja dejavnosti ni pravil glede količine in vrednosti

Za dohodek iz dejavnosti se, po podatkih FURS, šteje dohodek, dosežen z neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. "Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta trajnost in neodvisnost oziroma samostojnost pri opravljanju dejavnosti. Trajnost kot taka neposredno ni nikjer izrecno omenjena, temveč izhaja iz samega pojma izvajanja dejavnosti," so dodali.

"Za opravljanje dejavnosti ne gre v primeru enkratnega ali občasnega posla. Da se ne šteje za opravljanje dejavnosti, je zlasti pomembno, da posameznik priložnostno prodaja svoje rabljene izdelke, da to počne občasno ter, kar je najpomembnejše, da s prodajo ne opravlja pridobitne dejavnosti, to pomeni, da ne opravlja dejavnosti na trgu zaradi pridobivanja dobička oziroma kot gospodarska dejavnost," so zaključili.

PREBERITE ŠE: Vinted prinaša priložnost za dodatni zaslužek: Triki, ki jih morate poznati