Direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj, ki je nedavno nastopila poln mandat na čelu uprave, s sodelavci pripravlja več nove zakonodaje, tudi s področja zaščite živali, želi pa si tudi preglednega dela uprave. Trženje neustreznih živil se ji zdi nesprejemljivo, hrana v Sloveniji pa na splošno varna.

So odpoklici odmevnejši zaradi boljšega komuniciranja z javnostjo?

Zelo pomembna se ji zdi preglednost dela uprave oz. obveščanje javnosti. Na upravi so tako konec junija ponovno vzpostavili lastno službo za odnose z javnostjo, s čimer menijo, da so naredili pomemben korak v smeri boljšega obveščanja, saj se jim je v preteklosti večkrat očitalo slabo komuniciranje z javnostjo.

"Naredili smo tudi strategijo obveščanja javnosti o tistih področjih, ki se nam zdijo pomembna, kot so zlata trsna rumenica, afriška prašičja kuga, odgovorno lastništvo živali in uporaba fitofarmacevtskih sredstev," je navedla direktorica uprave. Na teh področjih želi uprava tudi s strokovnega stališča bolj aktivno obveščati javnost oziroma ozaveščati o aktivnostih, ki so pomembne.

En del komunikacijskih dejavnosti uprave je obveščanje o samem delu uprave in strokovnih vsebinah, drugi pa vključuje obveščanje o neskladnih oz. nevarnih živilih.

Kakšna je razlika med nevarnimi in neskladnimi živili?

Od oktobra lani uprava obvešča javnost ne več samo o nevarnih živilih, kot to zahteva evropska zakonodaja, ampak tudi o neskladnih živilih. Od 1. januarja so te informacije na voljo na skupnem portalu, kjer informacije objavljata tudi zdravstveni in tržni inšpektorat.

Pri tem je Znoj poudarila razliko med nevarnimi in neskladnimi živili, ki pa niso nujno nevarna. Nevarna živila mora potrošnik nujno vrniti na mesto nakupa oz. zavreči, saj niso primerna za uživanje, medtem ko neskladna živila, ki niso nevarna, ne predstavljajo akutnega tveganja za zdravje potrošnikov. Se pa za neskladna živila izreče ukrep prepovedi nadaljnjega trženja.

"Odgovornost, da so živila na trgu varna oziroma skladna, je primarno v rokah nosilcev živilske dejavnosti, to se pravi v rokah vsakega trgovca, vsakega proizvajalca, vsakega distributerja in to velja za vse sektorje," je izpostavila.

"Nesprejemljivo je, da se tržijo živila, ki so neskladna oz. nevarna," je poudarila. Kot je dodala, uprava izvaja nadzor nad tem, ali nosilci živilske dejavnosti spoštujejo zakonodajo. Stoodstotni nadzor, da bi uprava oz. preko nje izvršilna oblast pregledala vsako pošiljko oz. vsako serijo posameznega živila, pa je nerealen in neizvedljiv.

Postopki analiz terjajo svoj čas

Uprava izvaja redni in poostren nadzor, pri čemer redni pomeni, da se preverja skladnost živil, ki so na trgu, pri poostrenem pa gre za nadzor živil, pri katerih obstaja sum, da bi lahko bila neskladna.

Postopki analiz terjajo svoj čas, vendar je uprava v dogovoru z laboratoriji, ki opravljajo analize, uspela ta čas nekoliko skrajšati, tako da je javnost o neskladnih in nevarnih živilih čim prej obveščena. "So se pa izvajalci dejavnosti v verigi bolj začeli zavedali svoje odgovornosti in so v zadnjem času postali aktivnejši z izvajanjem lastnih kontrol. Med našimi objavami je tako kar nekaj takih, ki so rezultat predhodnega vzorčenja izvajalca dejavnosti," je dejala.

Letos bo nekje isto objav o odpoklicih, a z eno ključno razliko

V preteklih letih je bilo okoli 130 objav o nevarnih živilih. Letošnja številka bo podobna, a uprava zdaj javnost obvešča tako o nevarnih kot neskladnih živilih. "Če bi objavljali po starem protokolu, potem bi bilo teh objav manj," je podčrtala.

Glede ugotovljenih neskladnosti je Slovenija primerljiva z drugimi članicami EU, hrana v Sloveniji pa je po njeni oceni na splošno varna. "Delež neskladnih rezultatov je celo nižji kot v katerih drugih članicah," je izpostavila Znoj.

Konec junija je uprava za varno hrano denimo opozorila na prisotnost pesticida fenpiroksimat v vzorcu jabolk, ki so bila v trgovinah na prodaj pod oznako Izbrana kakovost Slovenija. Gre za pesticid, ki je na ravni EU dovoljen, v Sloveniji pa ni registriran.

Pristojnost za oznako ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, uprava pa izvaja nadzor nad izpolnjevanjem zahtev iz specifikacije za oznako Izbrana kakovost Slovenije. Kot je povedala Znoj, je bil ob koncu postopka v tem dotičem primeru zaradi neskladnosti živila zavezancu za oznako odvzet certifikat Izbrana kakovost Slovenije.

STA