Na to, da je naše življenje povsem medikalizirano, od prvega dne našega obstoja, ko nas zagledajo na ultrazvočni sliki, pa vse do našega poslednjega diha, opozarjajo tudi ugledni strokovnjaki s področja medicine. Tako je britanska znanstvena revija s področja medicine, The British Medical Journal, zasnovala projekt »Too much medicine,« s katerim želijo opozoriti na nevarnosti, ki jih prinaša, kot nakazuje ime projekta, preveč medicine.

Strokovnjaki, ki bdijo nad projektom, so prepričani, da človeškega zdravja ne ogrožajo le bolezni, ampak predvsem nenehno pretirano diagnosticiranje, zatekanje k zdravstvenim storitvam v nenujnih primerih, širjenje definicij bolezni ter razglašanje povsem vsakodnevnih, običajnih težav za bolezenska stanja.

Medicina in industrija – z roko v roki

Britanska revija o medicini na to temo prav tako organizira številne konference, na katerih se znajdejo predavanja o tem, kako so zdravniki zavedeni, kako kampanje, ki ozaveščajo o boleznih, prispevajo k temu, da se vse bolj širi pretirano diagnosticiranje … Strokovnjaki se namreč zavedajo, da je tudi medicino, predvsem področje zdravil, vodi močna in težka roka industrije – farmacije.

»Kdo se je odločil, da bomo za to bolezen predpisovali prav to zdravilo?«.

Potrebno se je zavedati, da definicije bolezni, pa tudi to, katera zdravila se za naša obolenja predpišejo, niso samoumevna dejstva, temveč jih nekdo oblikuje ter jih s pomočjo učbenikov ter sofisticiranih študijskih programov preda bodočim zdravnikom. Le redki se, ko predpisujejo določeno zdravilo, vprašajo: »Kdo se je odločil, da bomo za to bolezen predpisovali prav to zdravilo?«.

Navsezadnje ironijo današnjega časa dobro predstavi že pogled v preteklost, ko so domnevno žensko histerijo zdravili z orgazmi, ali pa še nekoliko nazaj, ko so se skorajda z vsako boleznijo soočali s pomočjo puščanja krvi. Morda so neskončne vrste škatlic antibiotikov res boljše od puščanja krvi, pa vendar tudi ti niso povsem nedolžni. Nedolžni niso predvsem takrat, ko se zavemo, da njihovo proizvodnjo in uporabo diktira nekdo, ki mu je bolj kot naša dobrobit pomemben njegov lastni profit. Očitno tudi medicina in kapitalizem gresta z roko v roki.

Farmacevt dr. Tomaž Makovec je v Dnevniku pred časom zapisal, da našo, predvsem zdravniško percepcijo bolezni usmerjajo učbeniki, ki pa jih pišejo prav ti, ki imajo od zdravil največ koristi. Tako je 66 od 156 avtorjev 5. izdaje Učbenika psihofarmakologije  (Textbook of psychopharmacology) posameznikov iz farmacevtske industrije.

Naš bog, medicina

Hkrati vse večja medikalizacija določenih delov sveta poraja še en paradoks – medtem, ko so nekateri domovi zasičeni z ovoji vsemogočih tablet, drugi, ki pa komajda shajajo iz dneva v dan, predvsem v državah, ki nimajo javnega zdravstva urejenega tako kot pri nas, ustreznih zdravil morda nikoli ne dobijo. Z bolj premišljeno uporabo zdravil bi lahko rešili tudi ta problem in del zdravil, ki jih »bogati« goltajo kot za stavo, namenili tem, ki si jih ne morejo privoščiti.

Moderna medicina je iz nas naredila prestrašene uporabnike zdravil, poživil, prehranskih dodatkov, častilce zdravnikov in vernike, ki, namesto v cerkve, zahajajo v čakalnice. Hkrati s tem, ko se naša življenjska doba daljša, se naša odvisnost od medicine veča, bolezen, bolečine, umiranje in smrt pa postajajo teme, ki se jih najbolj bojimo.

Ne moremo niti mimo medijev, ki nam vsakodnevno predstavljajo različna zdravila in nas sprašujejo, ali jih potrebujem. »Se soočate z bolečim grlom?«, »Bolečine v mišicah?«, »Preprečite prehlad!« se glasijo naslovi. Le kdo se ob teh ne bi počutil vsaj malo bolnega …

Kot je izpostavila že Barbara Mintzes, ne gre več le za »pill for every ill« ali po naše, »za vsako bolezen se rož’ca najde«, ampak za »ill for every pill«, »za vsako ro’žco se bolezen najde.«

In koliko zdravil porabimo Slovenci?

Kot v letnem poročilu nakaže Nacionalni inštitut za javno zdravje, se je število izdanih receptov med letoma 2017 in 2018 povečalo, predlansko leto je bilo tako izdanih kar 17 865 280 receptov. Do 10. leta starosti zdravila najpogosteje dobijo dečki, kasneje se številke spremenijo, več receptov za zdravila pa se izda ženskam. S starostjo predpisovanje zdravil narašča, najbolj opazen poskok v številu izdanih receptov se zgodi po 60. letu starosti.

V letu 2018 je bilo za originalna in generična zdravila izdanih 17 865 280 receptov v vrednosti 508 351 553 evrov, kar pomeni 8,63 recepta na prebivalca.

Izdaja receptov se med statističnimi regijami Slovenije razlikuje, največ zdravil zaužijejo v Pomurju, kar je mogoče povezati z gospodarsko razvitostjo, stopnjo brezposelnosti ter drugimi kazalniki življenjskega standarda. Tudi v Podravski regiji najdemo precejšnje število zdravil, najbolj pogosta so zdravila za bolezni srca in ožilja, zdravila z delovanjem na živčevje ter zdravila za bolezni prebavil in presnove.

Najpogosteje predpisana učinkovina v zdravilih je analgetik paracetamol, ki je sestavina 3,7% vseh izdanih receptov. Zdravila, ki delujejo analgetično, nastopajo tudi med desetimi največkrat izdanimi zdravili na zeleni recept, na vrhu so tablete Lekadol 500 mg, ki so bile v lanskem letu izdane kar 505 646-krat.

Ne vemo, kako uporabljati zdravila

Očitno je, da ima vsak Slovenec v lasti veliko število zdravil, toda uporaba več različnih hkrati ni nedolžna. Nedavna raziskava na univerzitetni kliniki v Greiswaldu je ugotavljala, kako bolniki poznajo predpisana zdravila in kateri dejavniki vplivajo na poznavanje zdravil. Povprašali so jih o imenu zdravila, odmerjanju in indikacijah. Sodelovalo je 637 bolnikov, ki so uporabljali dve ali več zdravil, polovica pa jih je uporabljala pet ali več zdravil. Odgovore so primerjali z dokumentacijo pri njihovem osebnem zdravniku.

Preveč zdravil, premalo znanja

75% bolnikov je znalo pravilno poimenovati svoje zdravilo, 47% je znalo povedati bolezen, za katero je zdravilo namenjeno. Bolniki, ki so se zdravili  s petimi ali več zdravili, so slabše poznali svoja zdravila; tisti z višjo izobrazbo so bili bolje seznanjeni z uporabo predpisanih zdravil. Slabi dve tretjini bolnikov sta imeli načrt zdravljenja, kjer so navedena predpisana zdravila, učinkovine, odmerjanje, indikacije in druga navodila v zvezi z uporabo. Ti so tudi 2-3-krat pogosteje pravilno uporabljali svoja zdravila.

Pregled uporabe zdravil

Zaradi obilice zdravil v domovih državljanov ter možnih neželenih učinkov nepravilne rabe zdravil so pred časom slovenske lekarne predstavile novo storitev – pregled uporabe zdravil. V pregledu farmacevt v manj kot pol ure odgovori na vsa vprašanja glede uporabe zdravil, glavni namen pa je seveda izboljšanje načrta zdravljenja in zmanjševane težav zaradi nepravilne rabe zdravil. Pogovor po predhodnem dogovoru poteka v lekarnah, v posebnem, zasebnem svetovalnem prostoru.

»Na pregled uporabe zdravil je dobro da prinesete svoja zdravila in prehranska dopolnila (po eno škatlico vsakega zdravila) , ki jih uporabljate, ali pa seznam zdravil, prehranskih dopolnil in vprašanj, ki bi jih želeli zastaviti farmacevtu,« povedo v Lekarnah Maribor.

Kako storitev poteka? »Ob začetku pogovora magister farmacije pridobi osnovne podatke o pacientu, zdravniku in zdravilih, ki jih jemlje. Pacient pove, kako zdravila jemlje od jutra do večera, kdaj jih vzame, kako glede na obroke hrane ter za katere bolezni so namenjena. Farmacevt še posebej preveri uporabo farmacevtskih oblik z zahtevnim režimom odmerjanja vdihovalniki, injekcije, kapljice za oči, pršila za nos. Farmacevt med pogovorom preveri ali zdravljenje izvajate redno, povpraša vas tudi po neželenih učinkih in o načinu shranjevanja zdravil,« pojasnijo.

Cena pregleda znaša 27,54 evra, na Lekarniški zbornici pa si prizadevajo tudi, da bi pregled umestili v paket osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

Farmacevt na podlagi pogovora vse ugotovitve in navodila zapiše na posebno kartico, ki vas usmerja pri nadaljnji uporabi različnih zdravil: »Ob koncu pogovora farmacevt predlaga rešitve za prepoznane težave. Na primer, če ste jemali zdravilo pred obrokom, pa bi ga morali po obroku vam bo farmacevt svetoval pravilen režim jemanja, če ste napačno uporabljali pršilo za nos ali vdihovalnik, vam bo demonstriral pravilno uporabo. Farmacevt vam bo predlagal tudi spremembo režima jemanja v primeru interakcij med zdravili npr. ob sočasnem jemanju kalcija z bisfosfonati (zdravila za zdravljenje osteoporoze) vam bo svetoval dvourni zamik jemanja. Po koncu pogovora bo farmacevt za vas pripravil tudi osebno kartico zdravil.«