Po poročanju portala slo24.si se Slovenija sooča s kroničnim neskladjem med izobraževalnim sistemom in dejanskimi potrebami trga dela. Medtem ko kavarne polnijo mladi diplomanti družboslovnih smeri, ki zaman iščejo prvo zaposlitev, so podjetja v iskanju deficitarnih kadrov.
Desetletja dolga stigmatizacija poklicnih šol je pustila globoke posledice
Kot poroča prej omenjeni portal, so starši svoje otroke dolga leta usmerjali v pisarne, poklicno izobraževanje pa je veljalo za "drugo izbiro". Rezultat te kulturne miselnosti je tisoče komunikologov in sociologov na trgu dela, medtem ko so varilci, strugarji in gradbinci postali prava redkost. Portal ob tem opozarja, da sodobni obrtnik že dolgo ni več le fizični delavec, temveč strokovnjak, ki upravlja z zapleteno računalniško diagnostiko in avtomatizacijo.
Po poročanju portala slo24.si so štipendije za deficitarne poklice namenjene prav tistim dijakom, ki se odločijo za smeri, kjer primanjkuje kadra. Na letošnjem seznamu se med drugim nahajajo peki, mesarji, zidarji, dimnikarji in strojni mehaniki. Namen teh sredstev je dvigniti ugled poklicev, ki so ključni za gospodarsko rast, a so bili v preteklosti po krivici zapostavljeni. Rešitev po mnenju strokovnjakov ne leži v prisilnem omejevanju vpisa na fakultete, temveč v spremembi družbenega odnosa do obrti.
