Digitalizacija in avtomatizacija zmanjšujeta potrebo po nekaterih tradicionalnih delovnih mestih, a hkrati ustvarjata nove priložnosti v IT branži, podatkovni analitiki in kibernetski varnosti. Pomanjkanje delovne sile, zaradi staranja prebivalstva, povečuje potrebo po kadrih v zdravstvu, gradbeništvu in drugih panogah. Zeleni prehod prinaša rast v sektorjih obnovljivih virov energije in trajnostnih rešitev. Fleksibilno delo in delo na daljavo postajata vse bolj običajna, kar spreminja dinamiko zaposlitve. Usposabljanje in izobraževanje pa postajata ključna za prilagajanje potrebam trga. O trenutnih izzivih in spremembah na trgu dela smo se pogovarjali z Ivanom Papičem, predsednikom Slovenske kadrovske zveze.

Na spreminjanje zaposlitvenih možnosti vplivajo tehnološki razvoj, demografski trendi in zakonodaja

Na spreminjanje zaposlitvenih možnosti v Sloveniji najbolj vplivajo tehnološki razvoj, demografski trendi in zakonodaja. Tehnološki napredek (digitalizacija in avtomatizacija delovnih mest), po besedah Ivana Papiča, ustvarja nova delovna mesta, a hkrati nadomešča tradicionalna. Demografski trendi, kot so staranje prebivalstva in pomanjkanje mladih delavcev, povečujejo potrebo po delovni sili v določenih sektorjih. Zakonodaja pa vpliva na delovne pogoje, obdavčitev plač, fleksibilnost dela, pravice delavcev in spodbujanje trajnostnega razvoja, kar oblikuje tako povpraševanje po določenih poklicih kot tudi delovno okolje.

Trenutno največ novih delovnih mest v Sloveniji ustvarjajo panoge, kot so:

  • Informacijska tehnologija (IT): zaradi hitre digitalizacije in razvoja novih tehnologij (umetna inteligenca, podatkovna analitika, kibernetska varnost).
  • Zdravstvo in socialna oskrba: povečana potreba po zdravstvenih delavcih zaradi staranja prebivalstva.
  • Zeleni sektor (obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj): spodbude za trajnostne rešitve in zeleni prehod.
  • Logistika in transport: rast e-trgovine in potrebe po hitrih dobavnih verigah.
  • Gradbeništvo: povečana gradnja, obnova stavb in infrastrukturni projekti.

Kot pojasni Papič pa navedeni sektorji tudi najbolj rastejo.

Izobraževalni sistem se uspešno prilagaja potrebam rastočih sektorjev

Slovenski izobraževalni sistem se vse bolj prilagaja potrebam rastočih sektorjev, kot sta IT in biotehnologija, vendar še vedno obstajajo izzivi. "Na področju IT so na voljo številni programi in usposabljanja, vendar bi potrebovali še večjo povezanost med izobraževalnimi institucijami in industrijo ter hitrejše prilagajanje učnih vsebin," izpostavi Papič.

V biotehnologiji Slovenija recimo ponuja kakovostno izobraževanje, a sektor še vedno potrebuje več usmerjenih strokovnjakov. "Na splošno je potrebna nadaljnja prilagoditev kurikuluma in večji poudarek na praktičnih izkušnjah ter sodelovanju z industrijo, da bi popolnoma podprli hitro rastoče panoge," še doda.

[[image_1_article_73378]]

Pomanjkanje delovne sile v tradicionalnih panogah

Trenutno se največje težave pri zaposlovanju pojavljajo v naslednjih sektorjih:

  • Zdravstvo: pomanjkanje zdravstvenih delavcev zaradi visokih zahtev, stresnih pogojev in odhoda strokovnjakov v tujino.
  • Gradbeništvo: pomanjkanje kvalificiranih delavcev zaradi izseljevanja delovne sile in nizke privlačnosti panoge za mlade.
  • Kmetijstvo: nizka plačila, težki pogoji dela in migracija v urbana območja zmanjšujejo število delavcev.
  • Turizem in gostinstvo: sezonskost dela, nizke plače in težki delovni pogoji po pandemiji zmanjšujejo interes za delo v tem sektorju.
  • Transport in logistika: pomanjkanje voznikov in drugih strokovnjakov zaradi nizkih plač in težkih pogojev dela.

Opaziti je torej, da se sektorji, ki trenutno najbolj rastejo, soočajo tudi z največjim pomanjkanjem kadra. S pomanjkanjem delovne sile pa se soočajo tudi delodajalci v tradicionalnih panogah. Razlogi za to vključujejo nizke plače, slabe delovne pogoje, pomanjkanje usposobljenih kadrov ter izseljevanje delavcev v tujino. Mlajše generacije se manj zanimajo za delo v teh panogah, kar le še dodatno povečuje težave pri zapolnjevanju prostih delovnih mest.

Kako država pomaga sektorjem, ki se soočajo z izzivi?

Kot pojasni Papič v Sloveniji obstajajo nekateri sistemski ukrepi za pomoč sektorjem, ki se spopadajo s pomanjkanjem kadrov ali prestrukturiranjem. Sem spadajo:

  • Spodbude za izobraževanje in usposabljanje: država nudi subvencije za usposabljanje in izobraževanje delavcev v deficitarnih panogah.
  • Subvencije za zaposlovanje: obstajajo ukrepi za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb, kot so subvencije za delodajalce, ki zaposlujejo dolgoročne brezposelne, mlade ali starejše delavce.
  • Povečanje privlačnosti panog: država in delodajalci včasih sodelujejo pri promociji tradicionalnih panog, kot je kmetijstvo ali gradbeništvo, z izboljšanjem delovnih pogojev, povečanjem plač ali zagotavljanjem večje varnosti pri delu.
  • Spodbujanje mobilnosti delovne sile: ukrepi, kot so programi za privabljanje tujih delavcev, pomoč pri integraciji ter olajšanje delovne mobilnosti znotraj EU, so usmerjeni v zapolnjevanje kadrovskih vrzeli, zlasti v sektorjih, kot so gradbeništvo, transport in gostinstvo.
  • Podpora podjetjem pri prestrukturiranju: v primeru prestrukturiranja industrij so na voljo subvencije, naložbeni in razvojni programi, ki pomagajo podjetjem pri prilagoditvi na nove tehnologije ali prehodu na trajnostne prakse, kar omogoča ustvarjanje novih delovnih mest.

Velike razlike med regijami

Naš sogovornik med drugim izpostavi, da so v Sloveniji še vedno opazne razlike v zaposlitvenih možnostih med različnimi regijami. Nekatere regije napredujejo hitreje kot druge, predvsem zaradi različnih dejavnikov, kot so gospodarski razvoj, dostop do izobraževalnih institucij, infrastruktura in prisotnost ključnih industrij. V povprečju so regije, ki imajo bolj razvite infrastrukturo, bližino večjih mest in dostop do visokotehnoloških panog (kot je Osrednjeslovenska regija), v prednosti pri zaposlitvenih možnostih. Država se sicer trudi z usklajevanjem regionalnih politik, vendar so razlike med regijami še vedno očitne. Regije, ki trenutno najbolj napredujejo so:

Osrednjeslovenska regija (Ljubljana)

Ljubljana je gospodarski, izobraževalni in kulturni center države. Ponuja številne zaposlitvene možnosti v sektorjih, kot so IT, storitve, financiranje, raziskave in razvoj, ter digitalizacija. Poleg tega so v tem območju koncentrirana podjetja in start-upi, kar ustvarja visoko povpraševanje po kvalificirani delovni sili.

Pomurska regija

Pomurje se je zaradi večjih naložb v infrastrukturo, kmetijsko predelovalno industrijo in turizem začelo hitro razvijati. Tudi kmetijski sektor v tej regiji še vedno ustvarja veliko delovnih mest.

Osrednja in Jugovzhodna Slovenija (Kočevje, Novo mesto)

Te regije so v zadnjih letih doživele gospodarski razcvet, predvsem zaradi prisotnosti proizvodnih podjetij, kot so avtomobilska industrija in visokotehnološke panoge, ter naložb v infrastrukturo. S povečanjem industrijske proizvodnje se povečuje tudi povpraševanje po delovni sili.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

"V naslednjih petih do desetih letih bo trg dela v Sloveniji oblikovan zlasti zaradi tehnološkega napredka, demografskih sprememb in zelene preobrazbe," pove Papič. Povečanje avtomatizacije, umetne inteligence in digitalizacije bo ustvarilo nove priložnosti v IT, robotiki in kibernetski varnosti, medtem ko bodo nekateri tradicionalni poklici izginili ali pa se prilgodili novi relanosti. Povečana rast sektorjev, kot so obnovljivi viri energije, trajnostna gradnja in e-mobilnost, bo ustvarila nova delovna mesta v zelenih industrijah. Staranje prebivalstva bo po drugi strani povečalo povpraševanje po delavcih v zdravstvu in socialnih storitvah, hkrati pa pomanjkanje mladih delavcev predstavlja izziv.

Daljinsko in fleksibilno delo bo postalo bolj razširjeno, kar bo spremenilo dinamiko zaposlovanja in omogočilo večjo mobilnost. Za prilagoditev na nove veščine in tehnologije pa bo potrebno nenehno izobraževanje, kar bo ustvarilo potrebo po fleksibilnih oblikah izobraževanja. Trg dela bo v prihodnosti usmerjen k digitalizaciji, trajnostnem razvoju in večji fleksibilnosti, vendar bo zahteval prilagodljivost tako od delodajalcev kot od zaposlenih, zaklljuči Papič.