Delo od doma je od Covida dalje postalo zelo priljubljena oblika dela. Pred tem so na tak način delali samo posamezniki, po pandemiji pa se je to razširilo na vsa delovna mesta, ki to omogočajo. Vendar kljub priljubljenosti in vse večjem povpraševanju po takšnih zaposlitvah, pa ima delo od doma tudi svoje nevarnosti.
Zabrisana meja med delom in prostim časom
Delo od doma nam omogoča fleksibilnost in večopravilnost, marsikomu pa prihrani tudi veliko časa, ki bi ga drugače porabil v gneči na cesti. Vendar moramo paziti, da si ob kopici delovnih obveznosti vzamemo dovolj prostega časa in počitka ter da dopust ne postane zgolj še en delovni teden.
Takšna oblika dela zahteva več samodiscipline in več organizacijskih sposobnosti kot delo v pisarni, saj tam navzočnost nadrejenega ustvari neke vrste pritisk in disciplino, ki zaposlene spodbujata, da v delovnem času opravijo svoje zadolžitve. Pri delu od doma pa tega ni in tako se delo razpotegne čez cel dan, kar zabriše mejo med delom in počitkom. Marsikdo potem nima časa za nič drugega kot delo, kar povečuje psihološki pritisk in stres.
Prav tako so socialne interakcije med sodelavci omejene, kar lahko vodi v slabšo povezanost v delovni ekipi ali celo zmanjšanje občutka pripadnosti podjetju. Podjetja morajo prav tako razviti jasne smernice za spremljanje opravljenega dela zaposlenih, da ne prihaja do zaostankov ali celo neopravljenega dela, obenem pa vzeti v obzir, da jim naložijo zgolj toliko, kolikor bi lahko opravili v okviru delovnega časa v pisarni.
Zdravje postavite pred delo
Naši možgani niso zasnovani tako da bi nenehno bili v stanju budnosti in stresa. Vsi procesi, ki jih opravljajo, zahtevajo počitek in čas za okrevanje, ko pa ne postavimo mej med delom in zasebnim življenjem, pa jim te potrebe ne zadovoljimo. To vodi v kognitivno utrujenost in manjšo produktivnost.
Kronični stres, ki je posledica pomanjkanja delovnih meja, sproži sproščanje kortizola, stresnega hormona. Medtem ko je ta do neke mere koristen in nam pomaga pri odzivanju na takojšnje izzive, pa je dolgotrajna izpostavljenost lahko zelo škodljiva. Povišane ravni kortizola lahko poslabšajo nekatere kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost in odločanje. Sčasoma lahko to povzroči tudi resnejše težave z duševnim zdravjem, vključno z anksioznostjo in depresijo.
Razdalja ni več problem
Še posebej pa delo od doma ugaja tistim, ki so bolj introvertiran tip osebe in so radi sami, saj se tako izognejo klepetu s sodelavci in obenem opravijo delovne obveznosti. Prav tako lahko sami razporejajo s svojim časom in si delo prilagodijo svojim prostočasnim aktivnostim.
Med delovnim dnevom si lahko omogočijo daljše in pogostejše premore ter vmes postorijo vse opravke, ki bi se jim drugače nakopičili popoldne, ko pridejo iz službe. Obenem možnost dela od doma marsikomu omogoči delo pri oddaljenem (tudi tujem) podjetju, za katero se drugače zaradi razdalje ne bi mogli odločiti.
Prednosti dela od doma vidijo tudi podjetja, saj jim pomeni manjše stroške pri najemanju prostorov, prav tako pa s fleksibilnim načinom dela pridobijo več kandidatov.
Dopust naj ostane dopust
Kako torej vzpostaviti mejo med delom in počitkom, oziroma med delovnim in prostim dnem? Za začetek si je priporočljivo začrtati urnik in se ga držati, saj se tako ustvari rutina, ki jo potem izvajamo že podzavestno. Koristni so tudi seznami opravil oziroma "to do liste", katere si razvrstite po nujnosti.
Postavite si jasne meje, med delom si jemljite odmore in ne dovolite, da posega v vaš prosti čas. Če imate to možnost, opravljajte delo v ločenem prostoru, po koncu delovnega časa in končanih obveznostih pa se čisto odklopite.
Velik problem pri delu od doma predstavljajo dopusti, saj v nekaterih primerih delodajalci od zaposlenih pričakujejo, da bodo "nujne" delovne obveznosti opravljali tudi takrat. Vendar nujen je tudi počitek, zato ne dovolite, da vam ga služba odvzema.
