Rezultati tokratne raziskave kažejo, da je s svojim življenjem zadovoljnih več kot dve tretjini vprašanih anketirancev, z materialnimi razmerami pa dve tretjini vprašanih. S svojim življenjem je statistično značilno več zadovoljnih mlajših, višje izobraženih in premožnejših anketirancev, enako velja za vprašanje o zadovoljstvu z materialnimi dobrinami.

Ni bistvenih razlik v oceni kakovosti življenja glede na lokacijo

"Ob tem je zanimivo in tudi nekako v nasprotju s tem, kar slišimo od politike, da ne najdemo bistvenih razlik v oceni kakovosti življenja glede na poselitev. Včasih je veljalo, da obstaja pomembna razlika med podeželjem in urbanim delom Slovenije, a teh razlik ni. Podeželje s svojimi ocenami v ničemer ne odstopa v primerjavi z urbano populacijo," ugotavlja profesor na fakulteti za družbene vede in soavtor raziskave Samo Uhan.

Pogled na demokracijo v Sloveniji različen

Nekoliko drugačna je slika pri vprašanju o zadovoljstvu z delovanjem demokracije v Sloveniji. Največ sodelujočih v raziskavi je z delovanjem demokracije srednje zadovoljnih, povprečna ocena zadovoljstva na lestvici od 0 do deset pa je 4,38. Tudi pri tem vprašanju pa se odgovori anketirancev razlikujejo glede na starost, izobrazbo in dohodek anketirancev. Več zadovoljnih je med mlajšimi, bolj izobraženimi in premožnejšimi anketiranci.

Glede zaupanja v delovanje institucij raziskava kaže, da vprašani najbolj zaupajo vojski (povprečna ocena 6,6), policiji (povprečna ocena 6,16) in predsednici republike (povprečna ocena 5,05). Vlada in DZ dosegata enako povprečno oceno 3,65, na dnu lestvice pa sta cerkev in duhovniki z oceno 3,3.

Z vprašanjem, ali je prav, da državljani vzamejo stvari v svoje roke, če ocenijo, da država ne deluje, soglaša 34,5 odstotka vprašanih. Nasprotno jih meni 29,4 odstotka, neodločenih pa je 30,3 odstotka vprašanih. "Če bi bili ti odstotki drugačni, bi nas moralo skrbeti," ugotavlja Uhan.

Evtanazija v za Slovence sprejemljiva, prav tako večina soglaša s porokami istosplno usmerjenih

Raziskava je po Uhanovih besedah pokazala tudi, da imamo v Sloveniji skoraj "prebiscitarno referendumsko večino" tistih, ki se jim zdi evtanazija sprejemljiva rešitev. Tako namreč meni 66 odstotkov vprašanih. Z ureditvijo, ki omogoča prekinitev nosečnosti, soglaša 77,5 odstotka vprašanih, s porokami istospolnih partnerjev pa 55,2 odstotka.

Na vprašanje, ali bi se morale razlike v plačah povečati, zmanjšati oziroma ohraniti takšne, kot so, največ vprašanih, 64 odstotkov, meni, da bi se morale zmanjšati. Desetina vprašanih meni, da so razlike primerne, devet odstotkov pa, da bi se morale povečati.

Časovna primerjava sicer kaže, da se je v obdobju petih let za več kot 10 odstotnih točk zmanjšal delež vprašanih, ki menijo, da bi se morale razlike v dohodkih zmanjšati. Hkrati se je nekoliko povečal delež tistih, ki menijo, da bi se moral razlike povečati.

Nizek odstotek ljudi, ki še niso uporabili umetne inteligence

Drugi del tokratne raziskave se je nanašal na digitalno družbo in umetno inteligenco. Podatki kažejo, da so Slovenci redni uporabniki interneta, saj ga vsak dan uporablja skoraj 80 odstotkov, le 6,6 odstotka pa nikoli. Tudi pri tem se kaže pomembna razlika med starostnimi skupinami. Med mladimi do 35 let ni praktično nikogar, ki ne bi uporabljal interneta, med starejšimi od 65 let pa je takšnih dobrih 22 odstotkov.

Anketirance so vprašali tudi, kaj jim internet pomeni v smislu njihovega družabnega življenja. Dve tretjini anketirancev ne soglaša s trditvijo, da se z ljudmi lažje srečujejo preko interneta, le slabih 13 odstotkov pa jih s tem soglaša. Dobra petina pa jih soglaša s trditvijo, da bi se brez interneta počutili osamljeno.

Kaj berejo slovenci na spletu?

Približno četrtina anketirancev ob iskanju političnih informacij na spletu pogosto bere tudi stvari, s katerimi se ne strinjajo. Takih, ki tega ne počnejo, ali pa to počnejo le redko, pa je več kot ena tretjina oziroma 35 odstotkov, med drugim kaže raziskava Slovensko javno mnenje. Približno ena tretjina anketirancev je v zadnjem letu izrazila politično mnenje na internetu, le 7,7 odstotka pa je to delalo redno.

Kar 58 odstotkov anketirancev meni, da so za varovanje osebnih podatkov na spletu odgovorni ljudje sami, manj pa podjetja na spletu (23,7 odstotka) in vlada (9,4 odstotka). 47 odstotkov anketirancev skrbi, da bo sodobna tehnologija prevzela dela, ki jih opravljajo, 19,4 odstotka anketirancev pa zaradi tega ni zaskrbljeno.

Zbiranje podatkov za raziskavo Slovensko javno mnenje 2024 je potekalo med 22. oktobrom 2024 in 7. februarjem letos.