KPK je ugotovila, da je premier Robert Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade Golob zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev KPK sodno izpodbijal.
Janša: Spominja na Kozlovsko sodbo v Višnji gori
Predsednik SDS Janez Janša ob ugotovitvah KPK v zadevi Bobnar meni, da je KPK iz njih izločila bistvo in bodo na sodišču padle. Stališče KPK po vsebini spominja na Kozlovsko sodbo v Višnji gori, bistvo sporočila, ki je bilo poslano v javnost, pa je očem skrito, je zapisal Janša, ki meni, da je spregovorila globoka država.
V daljšem zapisu na omrežju X je Janša ocenil, da ima sporočilo, ki je bilo v torek v javnost poslano v obliki končnega stališča Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), dve skriti poanti.
Kot prvo je navedel, da bodo ugotovitve na sodišču padle, "kar je jasno vnaprej in vključeno v scenarij". Po njegovih navedbah je KPK izločila bistvo. Premier Robert Golob "namreč ni kršil integritete, ustave in zakona z omenjenima sms-sporočiloma, ampak z naročilom ministrici, da policijo očisti vseh, ki so politično opredeljeni drugače kot pripadniki vladajoče koalicije. To je sam priznal v kamero na novinarski konferenci in v studiu RTV Slovenija", je pojasnil. KPK pa ga je te kršitve ustave "perfidno oprala", je ocenil.
Drugič pa je sporočilo po Janševi oceni namenjeno utrjevanju oz. predvsem popravljanju vtisa v javnosti, da država premore "neodvisne" institucije, ki se nepristransko lotevajo vseh po enakih vatlih. "Nič ni dlje od resnice. Poročilo KPK, s katerim so rušili našo vlado januarja 2023, je bilo z dokazano lažno vsebino poslano v javnost brez možnosti prizadetih, da v zakonskem sedemdnevnem roku podajo odgovore, ki morajo biti objavljeni hkrati s poročilom," je navedel in dodal, da je zadeva kasneje na sodišču padla.
Drugo skrito bistvo sporočila tako Janša vidi "v skriti napovedi, da globoka država pripravlja že žnj-to zlorabo represivnih organov zoper tiste, ki jih je Golob javno velel počistiti iz vseh institucij in RTV Slovenija. In da zato potrebuje popravljen videz 'nepristranskosti', tako kot je bil iz enake potrebe leta 2013 na začetku postopka KPK Janši dodan Janković."
V Svobodi podpirajo delo premierja
V Svobodi trdno podpirajo delo premierja Roberta Goloba, sta poudarila vodja poslanske skupine Svobode Nataša Bogovič Avšič in generalni sekretar Matej Grah. Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je v izjavi za medije spomnila, da sta dve sms-sporočili, preko katerih je Golob komuniciral z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, rezultat volilnih zavez Svobode do volivcev. "Vsi dobro veste, s kakšno situacijo smo se soočili in na kakšen način je delovala policija v času prejšnje vlade," je poudarila.
Delo premierja ocenjuje kot odgovorno in v skladu z zakonom o vladi. Ta premierju nalaga pristojnost, da komunicira s svojimi ministri zato, da uresničuje tako volilni program kot tudi delo, ki krepi rezultate v družbi, je poudarila. Odločitve KPK pa podrobneje ni želela komentirati, saj še ni pravnomočna, predsednik vlade pa je napovedal, da jo bo sodno izpodbijal, je dodala.
V Svobodi po besedah Avšič Bogovič podpirajo delo premierja, ponosni so tudi na opravljeno delo v državnem zboru. "Rezultati so znani," je poudarila. Ena od nalog premierja je tudi dnevno dogovarjanje z ministri o nalogah in njihovo dnevno preverjanje.
Generalni sekretar Svobode Matej Grah je izrazil obžalovanje, da je odločitev KPK v zadevi Bobnar padla ravno v volilni čas, "in to potem, ko je institucija dve sms-sporočili preiskovala več kot dve leti," je poudaril. Kot je dejal, so to v Svobodi pričakovali, volivci pa si bodo lahko sami ustvarili mnenje o tem, zakaj je KPK za to potrebovala toliko časa, je menil.
Levica: Pozivi k odstopu premierja politično obračunavanje pred volitvami
Levica ob ugotovitvah KPK v zadevi Bobnar poudarja, da zadeva še ni zaključena in bo očitno treba počakati na sodni epilog. Zagotavljajo pa, da sami še vedno zagovarjajo najvišje standarde integritete. A v pozivih k odstopu premierja Roberta Goloba zaradi ugotovljenih kršitev integritete vidijo zlasti politično obračunavanje pred volitvami.
V najmanjši koalicijski stranki so danes o ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto poudarili, da bodo na koncu povedali, kdo je ravnal v skladu z načeli integritete ali ne.
Sekretar strankine poslanske skupine Alan Medveš je v izjavi v DZ poudaril tudi, da zadeva še ni povsem zaključena in bo treba očitno počakati na sodni epilog. "KPK je ugotovila kršitev integritete, ampak hkrati ni pozvala nikogar k odstopu," je še izpostavil. Tudi v luči tega zato v Levici pozive k odstopu vidijo bolj kot politično obračunavanje dva meseca pred državnozborskimi volitvami.
"Ostajamo v vladi, nadaljujemo delo, volitve so čez dobra dva meseca, postopek pa se bo moral zaključiti na sodišču. Če želimo in verjamemo v neodvisnost institucij, ni pametno, da se komentirajo postopki, dokler jih neodvisne institucije ne zaključijo," je sklenil Medveš.
V NSi ostro nad premierjeve izjave o razumevanju integritete
V NSi menijo, da ugotovitve KPK v zadevi Bobnar ne presenečajo. Ostri pa so do odziva premierja Roberta Goloba o drugačnem razumevanju integritete. "To pomeni, da on razume tudi vse druge zakone po svoje," je dejala poslanka Vida Čadonič Špelič. Če ne bo zdaj z odstopom pokazal "kančka integritete", pa bo izgubil tudi naslednje volitve, meni.
Poslanka NSi Čadonič Špelič je v izjavi dan po objavi ugotovitev KPK, da je premier Robert Golob v zadevi Bobnar s sporočili nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovski sliki v policiji kršil integriteto, dejala, da lahko z "gotovostjo trdi, da za temi sporočili stojijo konkretna imena".
"Imena, ki ne bi smela stati oziroma biti izrečena s strani predsednika vlade," je v izjavi za medije dejala Čadonič Špelič, sicer tudi članica preiskovalne komisije DZ, ki je v tem mandatu preiskovala sume nedopustnega političnega vplivanja na policijo. Ocenila je tudi, da so se ti sumi potrdili, delo policije in njenega vodstva pa se je izkazalo kot slabo, kar so po njenem mnenju izkusili vsi. Izpostavila pa je zlasti Novomeščane in otroke v šolah.
V NSi so ostri tudi do odziva premierja, ki je v torek med drugim dejal, da je z izjavo pred zadnjimi volitvami o odstopu v primeru ugotovljenih kršitev integritete mislil na drugačno interpretacijo, kot jo ima zdaj KPK. "To pomeni, da on razume tudi vse druge zakone po svoje. To pa je zaskrbljujoče in če pogledamo njegovo štiriletno delo, je delal točno tako. Vse zakone, vse predpise, vse procese je razumel po svoje ali še bolje, sebi v prid," je bila ostra Čadonič Špelič.
Tako meni, da takšen Golobov odziv ne more biti opravičilo. Po njenem mnenju pa kaže tudi na to, da predsednik vlade nima integritete, prav tako ne kompetenc za vodenje vlade in da ni mož beseda. "To je pravzaprav stalnica njegovega vodenja. Veliko, po navdihu, všečno obljubiti in potem takoj na to pozabiti. Ampak eno so obljube, ki so seveda na nek način prevara volivcev, drugo pa je, da se kot predsednik vlade, prva politična osebnost v državi, izkazuješ za eno, v resnici pa se na koncu pokaže popolnoma drugo," je poslanka NSi nanizala kritike na račun premierja.
Čadonič Špelič tako meni, da bi moral Golob zdaj izkoristiti priložnost, da pokaže "vsaj kanček integritete, ki je očitno nima", in odstopiti, sicer bo naslednje volitve tudi izgubil.
Kordiš: Golob je integriteto postavil pod vprašaj že pri nabavah orožja
Predsednik stranke Mi, socialisti Miha Kordiš meni, da je predsednik vlade Robert Golob svojo integriteto postavil pod vprašaj že na začetku mandata. "V trenutku, ko je dal prednost nabavam orožja za Nato pakt in ga začel pošiljati v Ukrajino pred potrebami globalnega miru ter državljank in državljanov v domovini," se je odzval na odločitev KPK.
"Integriteta je vprašanje, ali stojiš za tistim, kar govoriš, ali boš svojo dano obljubo tudi izvršil in če so ljudje oškodovani, ker je ne boš," je za STA povedal Kordiš. Dodal je, da ne gre za vprašanje dveh sporočil, ampak za štiri milijarde evrov ter vprašanja globalnega miru in tega, ali bo Slovenija stopila na pot vojne in zahodnega imperializma ali bo raje poskrbela za bratstvo med narodi in državljane v domovini.
Kordiš bi pogovore o morebitnem odstopu predsednika vlade pričakoval, če bi bili v sredini mandata. Dva meseca pred volitvami pa meni, da se bodo odstopi "tako ali tako zgodili in bodo ljudje povedali svoje".
Dodal je, da so se torkovega kosila z Golobom udeležili, da vsem trem sredinskim strankam in predsedniku vlade ponudijo priložnost, da si povrnejo integriteto. To lahko dosežejo, če do konca mandata izpolnijo nekatere predvolilne zaveze, kot so referendum za odpoved orožarskih nabav za zvezo Nato, dvig plač na čelu z minimalno plačo na 1150 evrov in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Če to izvedejo pred volitvami, lahko rečemo, da bo politična sredina, pa čeprav v skrajnem zaključku mandata, svojo integriteto obvarovala vsaj pred najhujšim," je še povedal Kordiš.
Pirati: Relativizacija ugotovitev KPK normalizacija zlorabe oblasti
Ravnanja Goloba so po mnenju Piratov nesprejemljiva. Prepričani so, da je Golob vršil pritisk na nekdanjo ministrico Tatjano Bobnar, v relativizaciji ugotovitev KPK pa vidijo normalizacijo zlorabe oblasti.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Golob in številni predstavniki vladnih strank njegova dejanja branijo, češ da je šlo zgolj za dve sms-sporočili, v katerih je Golob "izražal zaskrbljenost" nad kadrovsko sliko v policiji, kar naj bi predsednik vlade lahko počel v odnosu do ministrice. A po mnenju Piratov gre za nevarno relativizacijo, s katero trenutna koalicija normalizira zlorabo oblasti.
Iz vsebine obeh sporočil ter ob upoštevanju konteksta navedb tako nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar kot nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava je namreč po njihovem mnenju zelo jasno, da Robert Golob ni zgolj izražal zaskrbljenosti. "Predsednik vlade je vršil pritisk na ministrico, naj ta odpusti in prerazporedi točno določene zaposlene v policiji," so prepričani.
Po njihovem mnenju tako ni šlo za usklajevanje politik, ki bi izhajale iz usmeritev vlade, temveč za osebno zahtevo predsednika vlade. "Država ni predsednikovo osebno podjetje, nad katerim lahko ta vrši neomejeno moč. S tem, ko predsednik vlade ne želi odstopiti, je pokazal tudi, kakšen odnos ima do svoje lastne funkcije, do neodvisnih institucij in do celotne države," so kritični v stranki.
Za Pirate so takšna ravnanja nesprejemljiva, saj spodkopavajo zaupanje ljudi v ključne državne institucije. "S tovrstnimi ravnanji se tlakuje pot avtoritarizmu in razgradnji demokratične družbe v bodoče," so še zapisali.
STA
