Premier Janez Janša je povedal, da preverjajo možnost množičnega testiranja prebivalstva na novi koronavirus. Sprva bi testirali rizične skupine, v prihodnjih tednih pa celotno prebivalstvo.

Po besedah Janeza Janše strokovnjaki preverjajo možnosti množičnega testiranja na okužbo, sprva rizičnih skupin, v prihodnjih tednih pa celotnega prebivalstva. Sicer pa se mora zdravstveni sistem po njegovih besedah reorganizirati, “da bodo pri testiranju prednostno prišli na vrsto tisti s simptomi, tisti, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo iz drugih nujnih razlogov, in zaposleni na ključnih delovnih mestih”.

“Hitre teste bomo morali uvesti, če želimo število testov povečati, kar bo potrebno ob poteku epidemije. Zavzemam se, da se to uredi organizirano in kontrolirano, da se ne poruši sistem poročanja, ki je trenutno primeren, natančen in izčrpen,” je ob tem povedal prof. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologija in imunologijo. V vmesnem času je prišlo do novih spoznanj.

V tem času se je spremenilo povečanje števila testov, je še dodal Petrovec. Večina vzorcev (98 %) je obdelana v roku 24 ur, več kot 80 % v roku 6 ur. V vsem času je bilo opravljenih 312.395 testov in testiranih 234.000 prebivalcev. Največ testov opravimo z vstopnih točk, npr. Ljubljana pošlje tretjino vseh testov, ki jih opravimo dnevno.

[tweet

align=”center”]

Uvedba hitrih testov?

“Testiranje se začne z odvzemom vzorca. Bris pride v laboratorij, kjer ga je treba varno odpret v komori. Nato se izvede PCR–dokazovanje genskega materiala virusa. Pozitiven PCR ne pomeni vedno, da je človek že bolan, je pa zelo verjetno, da zboli, da je že kužen. Hitre teste bomo morali uvesti, če želimo število testov povečati, kar bo potrebno ob poteku epidemije. Zavzemam se, da se to uredi organizirano in kontrolirano, da se ne poruši sistem poročanja, ki je trenutno primeren, natančen in izčrpen,” je še dodal Petrovec.

Janša je ponovil, da vlada dela vse, kar je v njeni moči, da nihče ne bo ostal brez nujne zdravniške pomoči. O možnostih pomoči, če bi jo potrebovali, se Slovenija pogovarja tudi z drugimi članicami EU.

Ob tem je poudaril, da so države ponudile pomoč v medicinski opremi in ne kadrih, saj slednjih primanjkuje tudi njim. Če bi Sloveniji denimo zmanjkalo naprav za predihavanje, lahko v tem valu tako računa na večjo pomoč kot spomladi.